Jedro

Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.

Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.

Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140997/2016 z dne 18. 1. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo 347,85 EUR, stroški izvršilnega postopka in zakonske zamudne obresti, v celoti v veljavi. Toženi stranki je naložilo vplačilo še nadaljnje pravdne stroške v višini 148,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga laično pritožbo (imenovano: ugovor) tožena stranka. Predlaga, naj se ji ugodi in upošteva 205. člen ZPP1. Navaja, da je podjetje A., d.o.o., v stečaju. Vložena je pritožba in predlagana razveljavitev in ustavitev stečajnega postopka. Podjetje je oškodovanec v kazenskem postopku. Zaradi povzročene škode je pritožnica kot porok izgubila vse premoženje in zaposlitev. Prijavljena je na Zavodu za zaposlovanje, je bolna in brez dohodkov. Vtoževane terjatve ne more poravnati. Prosi, naj sodišče počaka do dokončne odločitve stečajnega postopka, ker je prepričana, da bo pritožba uspešna in bo tožeča stranka terjatev lahko terjala od glavnega dolžnika.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 12. 5. 2015 zahteva od tožene stranke kot solidarnega poroka in plačnika plačilo neplačanih obveznosti glavnega dolžnika (družbe B. d.o.o.) po pogodbi o finančnem leasingu premičnin z dne 15. 4. 2010. Sodišče je tožbenemu zahtevku na podlagi prvega odstavka 417. člena OZ2 ter tretjega odstavka 1019. člena OZ v celoti ugodilo po ugotovitvi, da se je tožena stranka kot solidarni porok in plačnik zavezala pravnemu predniku tožeče stranke poravnati obveznosti iz pogodbe o leasingu, ki je bila sklenjena med glavnim dolžnikom in pravnim prednikom tožeče stranke.

6. Pritožnica v pritožbenem postopku ne nasprotuje več pasivni legitimaciji (češ da sama ni dolžnica), s čimer se je branila na prvi stopnji in kar je sodišče na podlagi ugotovitev o prevzemu solidarnega poroštva pravilno zavrnilo. Sklicuje se le na stečajni postopek nad glavnim dolžnikom, za katerega meni, da je neupravičen in pritožbeno izpodbijan. Predlaga prekinitev tega postopka zaradi stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom in naj tožeča stranka terja vtoževano obveznost od glavnega dolžnika.

7. Do prekinitve pravdnega postopka pride po samem zakonu med drugim v primeru, če nastanejo pravne posledice začetega stečajnega postopka (3. točka 205. člena ZPP). Pritožnica ob trditvah o svojem slabem premoženjskem stanju ne trdi, da je sama v osebnem stečaju. Pritožbeno sodišče je to dejstvo preverilo v uradnih evidencah in ugotovilo, da v času odločanja o pritožbi ni podatkov o tem, da bi bil nad toženko uveden morebitni postopek osebnega stečaja. To pa pomeni, da v obravnavanem postopku, ki teče zoper toženko kot poroka glavnega dolžnika, ni podlage za prekinitev postopka na podlagi 205. člena ZPP. Uvedba stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom ni razlog za prekinitev pravdnega postopka zoper poroka.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano in jih ne preverja več, pritožnica pa jih niti ne prereka, izhaja, da se je toženka zavezala kot porok in plačnik za obveznosti glavnega dolžnika. Skladno s tretjim odstavkom 1019. člena OZ ima tožeča stranka pravico zahtevati izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Pritožbene navedbe, naj tožeča stranka počaka, da bo stečajni postopek nad glavnim dolžnikom v pritožbenem postopku razveljavljen in da naj potem terja plačilo od glavnega dolžnika, torej ne morejo omajati sprejete odločitve, ki je pravilno oprta na določbe člena 1019 o solidarnem poroštvu in 417. člen OZ o pogodbenem odstopu terjatve.

9. V odgovor na pritožbene navedbe, naj tožeče stranka plačilo terja od glavnega dolžnika, pritožbeno sodišče le še dodaja, da iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je vtoževano terjatev priglasila tudi v stečajni postopek zoper glavnega dolžnika. Vendar tudi v primeru, če ji bo terjatev tam priznana, to na vtoževano in ugotovljeno obveznost toženke ne vpliva. Po drugem odstavku 1022. člena OZ zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku namreč ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti. Zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Le če bo tožeča stranka hitreje prišla do (vsaj delnega) poplačila v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, bo pritožnica v morebitnem izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka lahko uveljavljala delno prenehanje terjatve zaradi poplačila. Upnik namreč ne more dobiti poplačanega več, kot znaša njegova terjatev.

10. Ker pritožnica ne ugovarja (več) ne temelju ne višini zahtevka, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu ugotavlja, da je sprejeta odločitev materialno pravno pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (peti odstavek 458. člena ZPP v zvezi s 353. členom istega zakona).

11. Odločanje o pritožbenih stroških je odpadlo, ker jih pritožnica ni priglasila.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 63/2001 s spremembami.