Jedro

S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v točkah I in II izreka razveljavi in se tožba na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke z dne 7.11.2012 in vpis ničnosti teh sklepov v sodni register zavrže; - v točki IV spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 838,75 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 890,58 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da sta nična sklepa skupščine tožene stranke (v nadaljevanju: toženke) z dne 7.11.2012, z naslednjo vsebino: „1. Skupščina sprejme odstopno izjavo dosedanjega prokurista A.K., stan...., in sprejme sklep, da se za novega prokurista družbe P. d.o.o. imenuje B.M., stan. ....“ in „2. Skupščina sprejme sklep, da se dosedanjega direktorja B.Š., stan. …, razreši funkcije direktorja družbe in da mu z dnem 7.11.2012 preneha pooblastilo za zastopanje navedene družbe ter da se za novega direktorja družbe P. d.o.o. z dnem 8.11.2012 za dobo dveh let imenuje A.K., stan. ....“. (točka I izreka). Ničnost navedenih sklepov se po pravnomočnosti sodbe pri toženki vpiše v sodni register (točka II izreka). Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov zastopnikov toženke v sodnem registru, tako da je z dnem pravnomočnosti sodbe direktor družbe tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) in prokurist družbe A.K., ter da navedeno prejšnje stanje vzpostavi Okrožno sodišče po uradni dolžnosti (točka III izreka). Hkrati je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške (točka IV izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe in stroškovno odločitev se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je tožnik uspel dokazati, da predmetna skupščina ni bila pravilno sklicana in da na njej ni bil navzoč. Meni, da takšen zaključek temelji na napačni dokazni oceni izvedenih dokazov in na protispisnem povzemanju vsebine izpovedb zaslišanih prič, zaradi česar je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje in storjena bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Nadalje izpostavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno vsebinsko odločalo o tožbenem zahtevku, in to kljub njenim jasnim opozorilom, da tožnik zaradi poteka dogodkov ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe. Pomanjkanje njegovega pravnega interesa je posledica dejstva, da sta bila na skupščini toženke dne 28.3.2013 sprejeta sklepa, s katerima sta osebama, ki sta pooblastili za zastopanje prejeli na podlagi spornih skupščinskih sklepov, pooblastili prenehali in sta bili hkrati podeljeni pooblastili za zastopanje T.K. kot direktorju ter A.K. kot prokuristu. Res je sicer, da nični sklepi ne konvalidirajo, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, vendar to ne vpliva na tožnikovo pomanjkanje (izostanek) pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je takšne njene navedbe očitno razlagalo napačno. Po povedanem je predmetna tožba sama sebi namen, ker je bilo kasneje imenovano novo poslovodstvo in tako tožnik z njo ne more doseči nobene pravne koristi, zaradi česar jo je potrebno zavreči. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v izpodbijano sodbo ustrezno poseže, tožniku pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po preizkusu sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno v zadevi odločilo vsebinsko, zaradi česar je bil potreben ustrezen poseg v izpodbijano sodbo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. V obravnavanem gospodarskem sporu (v sedaj spornem obsegu) tožnik zahteva ugotovitev ničnosti dveh sklepov izredne skupščine toženke z dne 7.11.2012, s katerima je bila: (1) sprejeta odstopna izjava prokurista A.K. in za novega prokurista imenovan B.M. in (2) razrešen tožnik kot direktor in za novega direktorja imenovan A.K., v sodni register pa vpisana ničnost teh sklepov. Toženka je zahtevku nasprotovala in primarno predlagala zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika, podredno pa se je zavzemala za zavrnitev tožbenega zahtevka.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev utemeljilo na presoji, da je tožnik izkazal zatrjevan ničnostni razlog (da predmetna skupščina ni bila pravilno sklicana in da na njej ni bil navzoč) po 522. v zvezi s prvo alinejo 390. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Ugovorne navedbe toženke, da tožnik za ugotovitev ničnosti spornih sklepov ne izkazuje pravnega interesa, je zavrnilo s pojasnilom, da nični sklepi ne konvalidirajo, da uspešno uveljavljena ničnost učinkuje z dnem pravnomočnosti sodbe in za nazaj, ter da ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, sodba pa učinkuje proti vsem delničarjem in članom organov vodenja ali nadzora.

7. Po presoji sodišča druge stopnje pritožba utemeljeno nasprotuje pravni argumentaciji o konvalidaciji ničnih sklepov skupščine. Ni dvoma v pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da nični sklepi s sprejetjem kasnejših sklepov skupščine (za razliko od izpodbojnih) ne konvalidirajo. Navedeno pa vendar nima nobene pravnorelevantne zveze z očitkom toženke, da tožnik zaradi kasneje sprejetih sklepov nima več pravnega interesa za ugotovitev, da sta sporna sklepa nična. Toženka namreč ne trdi, da sta nična sklepa zaradi kasneje sprejetih sklepov postala veljavna.

8. Ker ZGD-1 ne vsebuje določbe o upravičencih (aktivni legitimaciji) za vložitev tožbe za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, velja splošno pravilo, da lahko ničnost uveljavlja tisti, ki ima za to pravni interes, torej ugotovitveni interes za ničnostno tožbo in poleg tega še splošni pravovarstveni interes, ki je v pravici subjekta zahtevati pri sodišču varstvo kršene materialne pravice.

9. Tožnik je v tožbi svoj pravni interes utemeljeval z navedbami, da bo v primeru ugotovitve ničnosti sklepov to dejstvo imelo za posledico, da se bo (lahko) odpravil neveljaven vpis in vzpostavilo prejšnje stanje, s čemer bo ponovno postal direktor toženke. Že v odgovoru na tožbo je toženka izpostavila, da tožnik od ugotovitve ničnosti spornih sklepov ne bo imel nobene pravne koristi, ker sta bila kasneje (po sporni izredni skupščini), na skupščini dne 28.3.2013 (torej pred vložitvijo predmetne tožbe), sprejeta nova sklepa, s katerima sta bila imenovana nova zastopnika družbe (T.K. kot direktor in A.K. kot prokurist).

10. S takšnim stališčem toženke soglaša tudi pritožbeno sodišče. S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični. Navedeno pomeni, da tožnik zasledovanega cilja (ponovnega vpisa njega kot zakonitega zastopnika v sodni register) ne more doseči z ugotovitvijo ničnosti spornih skupščinskih sklepov, izpodbijana sodba pa bila, če bi obveljala, sama sebi namen, kar ni dopustno.

11. Obstoj pravnega interesa za vložitev tožbe je procesna predpostavka, na katero je treba paziti ves čas postopka. Že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, je treba tožbo zavreči, če za vodenje postopka ni podana pravna korist (1. odst. 274. člena ZPP). Na to okoliščino je opozorila tudi toženka. Ker tega neutemeljeno ni storilo že sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in tožbo zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

12. Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijano odločitev poseglo glede glavne stvari, je ponovno odločilo o vseh stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka je v obravnavanem gospodarskem sporu po pritožbenem preizkusu uspela v celoti, zato ji v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v celoti gredo tudi potrebni stroški (155. člen ZPP) prvostopenjskega postopka. Ker tega zaradi vsebine odločitve na prvi stopnji ni storilo sodišče prve stopnje, je njene stroške sedaj odmerilo pritožbeno sodišče. V skladu z veljavnim Zakonom o Odvetniški tarifi - ZOdvT in Zakonom o sodnih taksah – ZST-1 toženi stranki od priglašenih (list. št. 93 spisa) gredo naslednji stroški postopka na prvi stopnji: - 347,10 EUR za nagrado za postopek (tar. št. 3100), - 320,40 EUR za nagrado za narok (tar. št. 3102), - 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002), - 151,25 EUR za 22% DDV na odvetniške storitve (tar. št. 6007), skupaj torej 838,75 EUR.

Pritožbeno sodišče pa toženki ni priznalo priglašenih stroškov kilometrine (Grosuplje - Ptuj - Grosuplje). Toženka ima sicer pravico proste izbire pooblaščenca in ni vezana na izbiro pooblaščencev, ki imajo svoj poslovni naslov na območju sedeža sodišča, vendar pa stroški pooblaščenca za prihod na sodišče, po delu sodne prakse, kateremu sledi tudi pritožbeno sodišče, ne bremenijo nasprotne stranke.

13. Zaradi neuspeha v pravdi tožnik do povrnitve pravdnih stroškov ni upravičen.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165., prvem odstavku 154. in 155. členu ZPP ter veljavnem ZOdvT in ZST-1. Ker je toženka s pritožbo uspela v celoti, ji je tožnik dolžan v celoti povrniti tudi priznane stroške pritožbenega postopka (nagrada za pritožbeni postopek, tar. št. 3210 – 427,20 EUR, pavšal za materialne stroške, tar. št. 6002 – 20,00 EUR, 22% DDV – 98,38 EUR, sodna taksa – 345,00 EUR) v višini 890,58 EUR.

15. Zamudne obresti so objektivna posledica zamude. Ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred prejemom te odločbe in iztekom paricijskega roka (primerjaj 313. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP naložilo tožniku plačilo prvostopenjskih in pritožbenih stroškov toženke v splošnem paricijskem roku 15 dni od vročitve prepisa te sodbe brez zamudnih obresti, po izteku paricijskega roka pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti.