Jedro

O prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju je že odločeno, in sicer je tožnici brezplačna pravna pomoč prenehala s pravnomočno odločbo št. Bpp 461/2010-28 z dne 21. 8. 2013. S tem ko je tožnica v novem postopku zahtevala dodelitev BPP v obliki sestave pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, je po presoji sodišča šlo za isto stvar, v kateri je organ za BPP že odločal. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v izreku pod točko 1 zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve stroškov postopka za sodnega izvedenca v pravdnem postopku I P 294/2010 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Pod točko 2 izreka je zavrgla prošnjo tožnice za sestavo pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 294/2010. V obrazložitvi glede zavrnilnega dela je organ za brezplačno pravno pomoč pojasnil, da je prošnjo tožnice zavrnil v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov za sodnega izvedenca. Prošnja je v tem delu preuranjena, saj ni nujno, da bo v pravdnem postopku sploh potrebno sodelovanje sodnega izvedenca in sodišče še ni sprejelo dokaznega sklepa, kateremu dokaznemu predlogu bo ugodilo ali ga zavrnilo. Če pa bo sodišče v nadaljevanju postopka tožnico k založitvi predujma pozvalo, lahko le-ta ponovno vloži prošnjo za to obliko BPP in izdana bo nova odločba. Nadalje je prvostopenjski organ odločil tudi o prošnji prosilke v zvezi z odobritvijo brezplačne pravne pomoči za sestavo pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 294/2010. Kot že rečeno, je vlogo tožnice v tem delu zavrgel. Ugotovljeno je bilo namreč, da je z odločbo Bpp 461/2010 z dne 21. 8. 2013 prosilki upravičenost do brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 294/2010 že prenehala. Prosilka je dodeljenemu pooblaščencu preklicala pooblastilo, ko je bila pozvana, naj se izjasni ali želi, da se ji za nudenje BPP dodeli drug pooblaščenec, ali da BPP v dodeljeni obliki ne potrebuje več, v postavljenem roku ni odgovorila. Brezplačna pravna pomoč, ki ji je bila odobrena z odločbo št. 461/2010 z dne 2. 11. 2010, je z odločbo opr. št. Bpp 461/2010 z dne 21. 8. 2013 prenehala. Nova prošnja tožnice je bila zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavržena.

Tožnica je vložila tožbo, v kateri je pojasnila, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Leta 2013, ko je bil čas dopustov in se je še zdravila zaradi posledic težkih telesnih bolezni, ni odgovarjala na sodno pošto, zato to ne more biti razlog, da eno leto kasneje ne bi bila upravičena do brezplačne pravne pomoči. S tem ji je kršena temeljna človekova pravica po Ustavi RS, do enakovredne možnosti pravnega varstva, prav tako kršena Konvencija o invalidih, ki zahteva, da sodišče omogoči posebne možnosti invalidom, da jim bo omogočen dostop do pravnega varstva. Tožnica ni bila opozorjena, da ima sodišče tako nemogoče zahteve glede uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in da se tožnici prizna brezplačna pravna pomoč v zahtevani zadevi, toženi stranki pa naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in ponovila razloge iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Glede presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa je ključno vprašanje njegove skladnosti s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP namreč postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa organ zahtevo s sklepom zavrže, če se v isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V zadevi ni spora o tem, da je bilo o prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v navedenem pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju opr. št. I P 294/2010 že odločeno, ter da je tožnici brezplačna pravna pomoč prenehala s pravnomočno odločbo opr. št. Bpp 461/2010-28 z dne 21. 8. 2013. S tem ko je tožnica v novem postopku zahtevala dodelitev BPP v obliki sestave pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju št. I P 294/2010, je tudi po presoji sodišča šlo za isto stvar, v kateri je organ za BPP že odločal, in sicer v postopku Bpp 461/2010. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje tožnika pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in pravno relevantno dejansko stanje glede na tisto, ki je obstajalo ob času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnica spremenjenega dejanskega stanja niti ne zatrjuje niti ne dokazuje. Zato je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Glede zavrnilnega dela odločbe pa sodišče ugotavlja, da je tožnica zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za izvedenca, ki ga sodišče kot dokazno sredstvo sploh še ni sprejelo v obliki dokaznega sklepa. Posledično je zato tožničina prošnja preuranjena. Zato je bila njena prošnja v tem delu zavrnjena. Pravilno pa je organ za brezplačno pravno pomoč podučil tožnico, da v primeru, da jo pravdno sodišče pozove k plačilu predujma, lahko ponovno vloži prošnjo za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma. Odločitev organa za BPP je tudi v tem delu pravilna in zakonita.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je izpodbijana odločba na zakonu utemeljena.