Jedro

Tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka, zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za povečan obseg dela za sporno obdobje ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka (odločitev o stroških postopka) spremeni tako, da se stroški, ki jih je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki, znižajo na 288,71 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto razliko v plači v višini 613,08 EUR, odvesti davke in prispevke in izplačati tožniku neto znesek razlike v plači 394,61 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov zapadlosti, razvidnimi iz 1. točke tožbenega zahtevka. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 298,71 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper sodbo in sklep z dne 15. 1. 2013 se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev in odločitve o stroških postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku tožnika v celoti ugodi, izpodbijani sklep o stroških pa razveljavi, podrejeno, da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nesporno dejstvo je, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pisno pogodbo za priznanje dodatka za povečan obseg dela. Dodatek, razen za maj 2008, mu je tožena stranka tudi redno izplačevala, za junij 2008 pa mu je tožena stranka izplačala dodatek le v višini 30 %. Tožnik je zatrjeval, da je bil obseg njegovega dela tudi v maju in juniju 2008 vsaj v takšnem obsegu kot v preteklih mesecih, ko mu je tožena stranka priznavala in izplačevala sporni dodatek za povečan obseg dela. Tožena stranka razen izjav prič in zaslišane priče, katere zaslišanje je bilo pristransko, ni potrdila ugotovitev sodišča. Upravičenost do dodatka za povečan obseg dela je izkazana tudi iz okoliščine, da mu je za mesec junij 2008 izplačala dodatek za povečan obseg dela v višini 30 %. Iz poročila za maj 2008 ni razviden obseg dodatno opravljenih del tožnika niti utemeljitev, na kakšni podlagi je bilo opravljeno zmanjšanje dodatka. Poročilo o opravljenem delu za vtoževana meseca je bilo enako kot za pretekle mesece, ko mu je tožena stranka priznavala dodatek v višini 50 %.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je o sporni zadevi že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 499/2012 z dne 15. 6. 2012 pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep (o zavrženju tožbe) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izplačilo dodatka za povečan obseg dela predstavlja zahtevek za uveljavljanje denarne terjatve, zato je dopustno direktno sodno varstvo.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo, razen v delu odločitve o stroških postopka.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal plačilo dodatka za povečan obseg dela v skladu z Uredbo o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela (Ur. list RS, št. 48/2006 in nadaljnji – v nadaljevanju Uredba) za meseca maj in junij 2008. Dodatek za povečan obseg dela je bil tožniku določen v sklepih tožene stranke, da se mu za čas od 1. 1. 2008 do 31. 3. 2008 ter za čas od 1. 4. 2008 do 30. 6. 2008 določi dodatek v višini največ 50 % osnovne plače na mesec. Iz sklepov izhaja, da se tožniku mesečno na podlagi poročila vodje projektov predsedovanja za dejansko opravljeno delo na delovnem mestu določi višina plačila za povečan obseg dela. Na podlagi poročila o opravljenem delu se tožniku dodatek za maj 2008 ni izplačal, za junij pa se mu je odstotek dodatka zmanjšal iz 50 % na 30 %. Tožnik je 19. 12. 2008 podal zahtevek pri toženi stranki na izplačilo dodatka, nato pa je vložil tožbo na sodišče. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožena stranka v skladu z določili Uredbe in sklepi pravilno odločila, da tožniku ne pripada dodatek za povečan obseg oziroma da mu pripada v nižjem deležu, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na podane pritožbene navedbe pa dodaja: Tožnik je imel s toženo stranko sklenjen Dogovor o povečanem obsegu dela v času od 1. 4. 2008 do 30. 6. 2008 v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe, ki določa, da je podlaga za izdajo sklepa pisni dogovor med javnim uslužbencem in nadrejenim, v katerem je določen čas opravljanja nalog ter njihova vrsta in zahtevnost. S sklepom št. ... mu je bil določen dodatek za povečan obseg dela v višini največ 50 % osnovne plače na mesec. Tožena stranka tožniku dodatka za mesec maj 2008 ni izplačala, za mesec junij 2008 pa je prejel 30 % dodatek.

Tožnik je zatrjeval, da je tudi v mesecu maju in juniju 2008 opravljal delo v takšnem obsegu, kot v preteklih mesecih, ko mu je bil dodatek za povečan obseg dela izplačan. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je v spornem obdobju upravičen do dodatka za povečan obseg dela. Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo tako dokazno oceno, je tudi utemeljilo in sicer je izhajalo iz pisne izjave priče A.A. in izpovedi priče B.B., iz katerih izhaja, da tožnik v spornem obdobju dodatno naloženih del ni opravil oziroma ni opravil povečanega obsega dela, ki bi opravičeval izplačilo dodatka. Iz izvedenih dokazov ni mogoče zaključiti, da bi imela priča B.B. kakršnekoli razloge, da priča v škodo tožnika. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je bilo pričanje B.B. pristransko in uperjeno zoper tožnika. Tako je tudi po zaključku pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, ki ni sledilo izpovedi tožnika, da je tudi za sporno obdobje upravičen do plačila za povečan obseg dela, saj tožnik ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, katera konkretna dela je opravil nad svojo redno delovno obveznostjo.

Ob preizkusu odločitve o stroških postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo stroške postopka in sicer je priči priznalo tudi stroške parkiranja, za katere ni podlage v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 15/2003 in naslednji).

Glede na navedeno in v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v izreku o stroških postopka (II. točka izreka) spremenilo tako, da je znesek 298,71 EUR znižalo na znesek 288,71 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo in ker odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).