Jedro

Ker je tožena stranka dokazala, da na vročilnici ni njen podpis, ne drži ugotovitev iz zamudne sodbe, da je bila tožba osebno vročena. Toženka je sicer trdila, da je pošto prevzela njena mati. Iz vročilnice pa kaj takega ne sledi. Toženka tudi dokazuje, da na tem naslovu že leta ne biva in da z materjo nista v skupnem gospodinjstvu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (v celoti, razen v točki IV izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in z zamudno sodbo ugotovilo, da je prodajna pogodba med strankama v obsegu, kot je opisan v izreku, sklenjena. Toženi stranki je naložilo izdajo listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, in sicer prodajne pogodbe za nepremičnino ID ..., po ceni 15.167,00 EUR z vsebino iz izreka sodbe. Naložilo je tudi kupovalki po sklenitvi te pogodbe prijavo davčnemu organu in plačilo davka ter overovitev podpisa, vse sicer nadomesti sodba. Ugodilo je tudi zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila iz III izreka. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je solastniški delež tožeče stranke 5/8 celote.

2. Proti delu, s katerim je tožeča stranka uspela, vlaga pritožbo tožena stranka. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba tožeči stranki pravilno vročena v odgovor. Tožena stranka ima res prijavljeno prebivališče na G., vendar je bila tožba nepravilno vročena. Na tem naslovu že nekaj let ne prebiva. Dejansko prebiva na N. Na tem naslovu redno in brez težav prejema pošto. Na naslovu ni bilo puščeno kakšno obvestilo, da bi prispela pošiljka. Že iz povratnice naj bi bila tožba osebno vročena in to na naslovu tožene stranke, kjer je bila nedosegljiva, saj dejansko živi na N. Sodno pošiljko je 20. 6. 2015 na naslovu G. prevzela njena mati, A. A., ki dejansko živi na tem naslovu in je izključna lastnica nepremičnine. Mati pošte tožene stranke ne pregleduje in je o tem ni seznanil. Pošte ni odpirala. Mati ni videla, kaj je v pošiljki. Tožena stranka ni mogla vložiti odgovora na tožbo. Vročitev je bila napačno opravljena. Tožba bi morala biti vročena po 142. členu ZPP. Ni prišlo tudi do nadomestne vročitve materi, saj slednja ni odrasli član gospodinjstva tožene stranke, ki živi drugje. Tožena stranka živi v svojem samostojnem gospodinjstvu. Vročevalec ne bi smel vloge vročiti materi, temveč bi moral poizvedeti, kje tožena stranka dejansko prebiva in pridobiti novi naslov dejanskega prebivališča. Tudi, če bi toženka tam dejansko bivala, ne bi smeli vročiti materi, temveč bi morali pustiti v nabiralniku toženi stranki sporočilo o prispelem pismu z datumom in možnostjo, da tožena stranka v 15-ih dneh prevzame. Vročilnice ni podpisala tožena stranka. To se da ugotovitvi s primerjavo podpisov na vročilnici z dne 20. 6. 2015, na predloženi pogodbi o avtorskem sodelovanju z dne 31. 3. 2015, to lahko potrdi toženka in njena mati. Da dejansko živi na naslovu N. pa pričajo priložena pogodba o avtorskem sodelovanju, predloženi računi iz prilog. Da dejansko ne prebiva na naslovu že vrsto let pa izhaja tudi iz navedb tožeče stranke, saj sama v tožbi piše, da je oče tožene stranke najel kredit za nakup stanovanja, ki je v lasti tožene stranke na naslovu N. Predloži tudi sporazum o rešitvi sanacije zamakanja z dne 10. 2. 2051. Že od leta 2010 dejansko prebiva na N. Tožeči stranki je pravilen naslov tožene stranke znan oziroma bi ji moral biti znan. Tako pa tožena stranka ni bila seznanjena s tožbo, zato ne morejo biti podane druge predpostavke, da bi sodišče izdalo zamudno sodbo. Meni, da je tožba nesklepčna. Mestoma so dejstva, na kateri opira tožbeni zahtevek v nasprotju z dokazi tožeče stranke. Tožeča stranka ni zatrjevala konsenza glede sklenitve prodajne pogodbe in tudi ne vseh bistvenih sestavin. Tožena stranka trdi, da ni prišlo do konvalidacije domnevno ustno sklenjene prodajne pogodbe. Izpodbija odločitev o stroških.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev. Pomembno je, da ima tožnica stalno bivališče na G. V nepravdnem postopku med pravdnimi strankami, ko je šlo za delitev solastnine, pa je kot naslov sama navajala G. Pogodbo o avtorskem delu in računih še ne dokazuje, da dejansko živi drugje. Vztraja, da je bila tožba vročena. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Tožba je sklepčna in pasivnost toženke je pripeljala do zamudne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovi, da morajo biti za izdajo zamudne sodbe podani pogoji iz 277. člena ZPP. Sodišče ugotovi, da je bila tožba toženi stranki vročena v odgovor z opozorilom in posledico, in sicer, da je bila vročena tožba osebno, dne 20. 6. 2015. Nobenega dvoma ni, da mora biti tožba vročena osebno (142. člen ZPP). Če vročitev po 140. členu ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pusti v kraju stanovanja v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzroke za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil ter se podpiše. 6. V konkretnem primeru je o vročanju tožbe v spisu vročilnica, pripeta k listovni številki 16. Na prvi strani vročilnice piše, da je bil naslovnik, to je toženka, obveščen o prispelem pismu 20. 6. 2015. Nato pa je na hrbtni strani vročilnice podpis „A.“ in datum 20. 6. 2015. Pritožnica trdi, da podpis na vročilnici ni njen in se sklicuje na predložene listine, kjer je njen podpis. Pritožbeno sodišče je vpogledalo in opravilo primerjavo podpisov na vročilnici in pooblastilu (B 1, B 2), na pogodbi o avtorskem sodelovanju (B 3). Ob primerjavi podpisov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba pritožbi pritrditi, da je podpis popolnoma drugačen. Tožena stranka se povsod podpisuje z dvema priimkoma, tudi priimek „A.“ je različen kot je na vročilnici. Res je vročilnica javna listina, vendar je tožena stranka uspela dokazati, da podpis na vročilnici ni njen in zato ni mogoče sklepati, da je bila opravljena osebna vročitev (četrti odstavek 224. člena ZPP). Ko gre za ugotavljanje, ali so podane absolutne bistvene kršitve določb ZPP v zvezi z vročanjem, pritožbeno sodišče lahko samo vpogleda predložene dokaze. Tožena stranka je še predlagala kot dokaz lastno zaslišanje in zaslišanje svoje matere, vendar že iz predloženih dokazov izhaja, da tožena stranka ni osebno prejela tožbe, kot naj bi izhajalo iz vročilnice, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.

7. Tako se izkaže, da je tožena stranka dokazala, da vročitev ni bila opravljena tako, kot bi morala biti (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožena stranka pa je tudi dokazovala, da že dolgo dejansko biva na naslovu N. in o tem predložila vrsto dokazov. Tudi to izkazuje, da je njeno dejansko bivališče drugje in ne na G. Vročitev materi (kar sicer iz vročilnice ne izhaja) pa tudi ob danih okoliščinah ne more biti vročitev iz 142. člena v zvezi s 140. členom ZPP. Predvsem pa ugotovitve iz zamudne sodbe o tem, da je bila tožba osebno vročena v resnici ne ustrezajo ugotovitvam iz spisa.

8. Pritožba še trdi, da je tožba nesklepčna. Tožena stranka z navedbami iz pritožbe oporeka tožbenemu zahtevku. Sodišče naj zato toženi stranki še naloži rok, da vloži odgovor na tožbo ali pripravljalni spis. Nato naj zadevo obravnava. Odločitev temelji na določbi 354. člena ZPP.

9. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.