Jedro

Predmet pritožbene presoje je obstoj pogojev za uporabo pooblastila sodišča, da brez razpisa naroka odloči o sporu, pri čemer pa pritožbeno sodišče že na tem mestu pojasnjuje, da v primerih, ko ti pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP so izpolnjeni, sodišče odloči brez izvedbe naroka, ne glede na to, ali ga katera od strank zahteva ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19089/2015 z dne 24. 2. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka ostane v veljavi (I. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 292,34 EUR v paricijskem roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper citirano sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vložila pritožbo tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi tožene stranke je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica, saj obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP) - in ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj oziroma od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. 454. člen ZPP ureja dve procesni situaciji, ko sodišče v postopku v sporih majhne vrednosti po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Prva takšno ravnanje sodišču prve stopnje dopušča ob ugotovitvi, da med strankama dejansko stanje ni sporno in da ni drugih ovir za izdajo odločbe (prvi odstavek), medtem ko ga druga veže na ugotovitev, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala (drugi odstavek).

7. Sodišče prve stopnje je o predmetnem sporu odločilo sklicujoč se na prvi odstavek. Ugotovilo je namreč, da tožena stranka ni konkretizirano nasprotovala trditvam tožeče stranke in dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. Tožena stranka z obravnavano pritožbo (po smislu) uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(2). Predmet pritožbene presoje je zato obstoj pogojev za uporabo pooblastila sodišča, da brez razpisa naroka odloči o sporu, pri čemer pa pritožbeno sodišče že na tem mestu pojasnjuje, da v primerih, ko ti pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP so izpolnjeni, sodišče odloči brez izvedbe naroka, ne glede na to, ali ga katera od strank zahteva ali ne.

8. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjala, da so odprti le trije računi, in sicer računi št. 3044, 3193 in 4637 v skupni vrednosti 1.095,36 EUR in da za navedene račune tožeča stranka ni upoštevala dogovorjenega rabata. Izpostavlja, da je za slednjo trditev predlagala tudi zaslišanje zakonite zastopnice in zastopnika na terenu, z vsem navedenim pa (po njenem mnenju) zadostila zahtevam po konkretizaciji in obrazložitvi ugovorov, zaradi česar bi sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem moralo izvesti. Navaja še, da tožeča stranka ni predložila konto kartice, niti dobavnic za vtoževane zneske, sodišče pa je kljub odsotnosti dokazil ugodilo tožbenemu zahtevku za vso vtoževano vsoto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, čeprav je tožena stranka izjavila, da ostalih računov ni prejela.

9. Po presoji pritožbenega sodišča z opisanim stališčem ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji, kdaj je dejansko stanje sporno, pravilno upoštevalo tudi določilo drugega odstavka 214. člena ZPP (skladno s katerim se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke). Tako je v 7. točki obrazložitve ustrezno izpostavilo, da je tožena stranka sicer že v izvršilnem postopku ugovarjala, da pri izdaji računov št. 3044, 3193 in 4637 tožeča stranka naj ne bi upoštevala dogovorjenega rabata, prav tako pa tudi, da je ta trditev povsem pavšalna in nekonkretizirana (zaradi česar je - smiselno - dejstvo, da je tožnica rabate upoštevala, treba šteti za priznano) ter da temu vsled sodišče prve stopnje v tej smeri tudi ni izvajalo dokazov.

10. Tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, da ji je v vtoževanih računih specificiran material dobavila po njenem naročilu, da je bila med pravdnima strankama cena artiklov dogovorjena, da je bil pri nekaterih artiklih dogovorjen rabat v višini 20%, pri določenih 25%, pri drugih 30% in pri nekaterih 40% in da je tožeča stranka toženi po dobavi izdala tudi vtoževane račune, ki jih tožena stranka ni plačala. Na toženi stranki je bilo v taki situaciji prvenstveno trditveno (in nato dokazno) breme o nasprotnem, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP o toženkinem priznanju navedenih dejstev in ugotovilo, da relevantna dejstva med strankama niso sporna.

11. Ker s tem sodišče prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 454. člena ZPP ni napačno presodilo oziroma je pravilno ugotovilo, da kljub trditvi, da tožeča stranka v zvezi z računi št. 3044, 3193 in 4637 ni upoštevala dogovorjenih rabatov,(3) o spornosti tega dejstva ni mogoče govoriti (kot tudi, da ni drugih ovir za izdajo odločbe), uveljavljani pritožbeni razlog iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan. V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, njene prejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne (kar nedvomno velja tudi za navedbo, da vtoževanih računov ni prejela ob hkratnem zatrjevanju, da upnik pri izdaji zgoraj citiranih računov ni upošteval dogovorjenega rabata) in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, se je namreč sodišče prve stopnje v zvezi s posameznimi pravno relevantnimi dejstvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 214. člena ZPP in dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, štelo za priznana (ker jih tožena stranka ni argumentirano prerekala).

12. Ker je sodišče na priznanje vezano, pa pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi, da je sodišče prve stopnje kljub odsotnosti dokazil (izpisa konto kartice, naročil, dobavnic) ugodilo tožbenemu zahtevku za celotno vtoževano terjatev. Priznanih dejstev oziroma dejstev, za katere velja zakonska domneva o priznanju nezanikanih dejstev, namreč ni potrebno dokazovati. Z navedbo, da tožeča stranka obstoja dolga ni dokazala niti po temelju niti po višini, pa pritožnica uveljavlja kritiko dokazne ocene in ne procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih). Ker to v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno (prvi odstavek 458. člena ZPP), pritožbeno sodišče na te očitke ni odgovarjalo.

13. Glede na obrazloženo je torej zaključiti, da so izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi delno neutemeljeni, delno pa neupoštevni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Ki je podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji iz 454. člena ZPP.

Op. št. (3): Ob dosledni uporabi drugega odstavka 214. člena ZPP.