Jedro

Tožnik nima prav, da je organ druge stopnje spregledal dejstvo, da se usnjeni materiali uporabljajo tudi v tekstilni in množici drugih industrij, saj je organ opravil poizvedbe pri Statističnem uradu RS tako, da je upošteval vsebino vloge, ki jo je tožnik sam izpolnil in v kateri je nedvomno navedeno, da namerava z načrtovano investicijo uvesti linijo za proizvodnjo krojenega usnja in tekstila oziroma da namerava izvajati storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo. Glede na pogoje razpisa bi moral biti tožnik že ob oddaji vloge registriran za upravičeno dejavnost (II. točka Javnega razpisa), zaradi česar pa organ ni mogel delno zavrniti vloge, ker se prijavljena naložba nanaša na obe dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 33121-85/2009/10 z dne 4. 1. 2010, v 1. točki izreka zavrnil vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, rezalna miza z računalniškim vidom, v 2. točki izreka odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve ter v 3. točki izreka še ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33121-3/2010/5 z dne 29. 11. 2010, zavrnil pritožbo tožnika. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je tožnik vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, Ukrepa 312, ki so bila razpisana z javnim razpisom. Prvostopni organ je pri obravnavi vloge ugotovil, da se predmet naložbe ne nanaša na opravljanje upravičene dejavnosti iz tč. III Javnega razpisa v okviru ob oddaji vloge registrirane dejavnosti stranke iz tč. II Javnega razpisa. Iz prijavnega obrazca izhaja, da tožnik vlaga vlogo za predmet naložbe rezalna miza z računalniškim vidom v okviru dne 22. 7. 2009 registrirane dejavnosti 15.200 Proizvodnja obutve. Kot izdelke, ki jih z naložbo namerava proizvajati, na str. 6 Prijavnega obrazca, navaja storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo v količini 4000 ur letno, kar smiselno potrjuje z navedbami v prilogah na str. 11 (prodajna strategija), 17 (tč. 4 Zaloge) Poslovnega načrta in finančno prilogo v tč. 3.2.1 Stroški blaga, materiala in storitev in tč. 6 Izkaz denarnih tokov bodočega poslovanja podjetja ter priloženima kooperacijskima pogodbama. Iz tega izhaja, da tožnik predmeta naložbe ne bo uporabljal za proizvodnjo obutve oziroma usnjenih delov za obutev, temveč bo predmet naložbe uporabljal za oddajanje v zakup in opravljanje storitev, kar ni upravičena dejavnost iz tč. III Javnega razpisa oziroma ob oddaji vloge registrirana dejavnost tožnika po tč. II Javnega razpisa. Za preveritev tč. VI/4 Javnega razpisa pa je organ vpogledal v spis zadeve št. 33121-81/2009, uradne evidence in pozval tožnika na pojasnitev ugotovljenih dejstev ter ugotovil, da tekoča izguba tožnika skupaj s prenesenimi izgubami prenesenih let dosega polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, s čimer tožnik ne izpolnjuje tega pogoja razpisa. Iz zadeve št. 33121-81/2009 izhaja, da je tožnik že 23. 7. 2009 vložil vlogo za enak predmet naložbe, vendar je bil postopek pravnomočno zaključen s sklepom z dne 4. 8. 2009 zaradi umika zahtevka tožnika. Iz javne evidence AJPES izhaja, da je tožnik popravil podatke iz bilance stanja in izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube ter izkaza poslovnega izida za leto 2008 22. 7. 2009, s čimer je popravil negativen poslovni rezultat. To izhaja tudi iz uradne evidence Ministrstva za finance, DURS, Davčnega urada Brežice, kjer je tožnik 2. 12. 2009 popravil podatke za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008 ter tedaj (2. 12. 2009) tudi plačal davek od dohodkov pravnih oseb. Tožnik je po pozivu organa pojasnil, da je prvotno prišlo do pomote pri oddaji poročil na AJPES in DURS. Organ je presodil, da si je tožnik z zlorabo pravic v upravnem postopku (oddaja letnih poročil na AJPES, samoprijava po ZDavP-2) umetno ustvaril izpolnjevanje tega pogoja, saj ne sprejema razlage tožnika, ki se izkaže za neresnično ob dejstvu, da kljub pomoti pri vnosu podatkov tožnik ni plačal davka od dohodka, kar bi vsekakor storil, če bi dejansko v času prvotne oddaje poročil dosegal dobiček iz poslovanja. Iz tega razloga se upoštevajo podatki iz uradnih evidenc pred 22. 7. 2009, ki jih organ šteje za dokaz resničnega dejanskega stanja poslovanja tožnika v letu 2008. Iz teh podatkov pa izhaja, da je izguba tožnika v letu 2008 znašala 5.561 EUR, kar dosega 1/4 osnovnega kapitala (7.507 EUR) in skupaj z izgubami iz preteklih let dosega 1/2 osnovnega kapitala, s čimer tožnik ne izpolnjuje pogoja tč. VI/4 Javnega razpisa. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je iz dokumentov zadeve razvidno, da je tožnik 29. 7. 2009 vložil vlogo za odobritev sredstev po obravnavanem ukrepu. Glede na šesti odstavek 66. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – do 2013 so do sredstev upravičene naložbe za opravljanje dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Statističnega urada RS, med katerimi je tudi področje C – Predelovalne dejavnosti. Iz izpolnjenega prijavnega obrazca izhaja, da je tožnik navedel pod točko A. Predelovalne dejavnosti ''storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo, letna količina 4000 ur'', v poslovnem načrtu pa je navedel, da bo pričel s poslovanjem po izvedeni investiciji v opremo (rezalna miza z računalniškim vidom, vrsta naložbe področje C, 15.200 – proizvodnja obutve) in da bo z načrtovano investicijo uvedel linijo za proizvodnjo krojenega usnja in tekstila. Navedel je še, da bo posloval izključno na storitvah in dobavi po naročilu, z dvema kupcema pa ima sklenjeni dolgoročni pogodbi za zakup tega stroja za dobo 5 let, za kupce pa bo opravljal tudi razrez. Drugostopni organ je za pojasnilo, v katere dejavnosti sodi opredeljena dejavnost tožnika, zaprosil Statistični urad RS, ta pa je odgovoril, da se storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko industrijo oziroma proizvodnjo krojenega usnja po klasifikaciji SKD 2008 uvršča v postavko 15.110 Strojenje in dodelava usnja in krzna; po CPA 2008: 15.11.99 Storitve proizvajalcev kot del proizvodnje krzna in usnja; storitev razreza tekstila pa v šifro 13.920 Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil; po CPA 2008: 13.92.99 Storitve podizvajalcev kot del proizvodnje tekstilnih izdelkov, razen oblačil. Glede na navedeno tožnik namerava z naložbo opravljati dejavnost po 15.110 in 13.920. V času vložitve vloge je bil tožnik registriran za dejavnost 15.110, ne pa za 13.920. Prvostopni organ je tako upravičeno zavrnil njegovo vlogo. Tožnikova vloga pa je bila tudi zavrnjena iz razloga podkapitaliziranosti tožnika. Iz spisa je razvidno, da je tožnik 23. 7. 2009 vložil vlogo na razpis za isto naložbo in jo 27. 7. 2009 umaknil z obrazložitvijo, da je šele naknadno ugotovil, da je prišlo do bistvene vsebinske napake. Prvostopni organ je nato s sklepom z dne 30. 7. 2009 postopek ustavil. Iz javne evidence AJPES je razvidno, da je tožnik popravil podatke bilance stanja in izkaza bilančnega dobička/izgube ter izkaza poslovnega izida za leto 2008 22. 7. 2009, s čimer je popravil negativni poslovni rezultat. Dne 2. 12. 2009 je tudi popravil podatke pri DURS za obračun davka od dobička pravnih oseb za leto 2008. Tako prvostopni organ kot tudi drugostopni organ tožniku priznavata, da je imel pravico izkoristiti vse možnosti za popravo poslovnih izidov in se organ v pravilnost teh postopkov ni spuščal. Je pa tožnik s spremembo podatkov spremenil poslovni izid in s tem izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje pogoja razpisa o kapitaliziranosti za odobritev naložbe. S tem in z umikom vloge dne 27. 7. 2009 ter s ponovno vložitvijo vloge s popravljenimi podatki, ki bistveno vplivajo na izpolnjevanje enega izmed pogojev na razpisu, je tožnik zlorabil svoje pravice v upravnem postopku po 11. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prvostopni organ je tako pravilno upošteval prvotne podatke in ne popravljenih, saj je prišlo do zlorabe pravic, ki jih tožnik ima po posameznih predpisih ter s tem ustvaril pogoje za odobritev sredstev. Izguba tožnika je bila tako pravilno ugotovljena, kar tudi pomeni, da je bila odločitev prvostopnega organa pravilna.

Tožnik je v tožbi navedel, da je prvostopni organ samovoljno in v nasprotju s predpisi odločil o razvrstitvi dejavnosti po SKD, ki jo je nameraval opravljati tožnik na osnovi opisa dejavnosti v poslovnem načrtu in razpisni vlogi. Na osnovi terminov ''zakup, storitev'', ki jih je v tekstu poslovnega načrta uporabil tožnik, je napačno sklepal, da bo tožnik opravljal dejavnost ''dajanja v najem'', kar ni predmet podpore po razpisu. Iz vloge tožnika nedvoumno izhaja, da bo tožnik izvajal razrez usnja za različne industrijske panoge na svojih strojih v svojih (najetih) prostorih s svojimi delavci za svoje ime in račun. Pri tem bo lahko uporabljal tudi usnje, ki mu ga dostavi naročnik. Za razlago vsebine postavk je pristojen le Statistični urad RS. To napako je odpravil drugostopni organ, ki je pridobil pojasnilo SURS, ki v celoti negira prvostopni organ in pritrjuje navedbam v pritožbi tožnika, da je prvostopni organ napačno ugotovil, da načrtovana dejavnost tožnika ni upravičena dejavnost. Drugostopni organ je tako ugotovil, da namerava tožnik opravljati razrez sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo. Tožnik je bil tako ustrezno registriran ob oddaji vloge za dejavnost 15.110 (strojenje in dodelava usnja in krzna). Je pa drugostopni organ napačno sklepal, da bi moral biti tožnik registriran tudi za dejavnost 13.920 (proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov razen oblačil), saj je zaključil, da bodo polizdelki za tekstilno industrijo iz tekstila in ne iz usnja, saj je spregledal dejstvo, da se usnjeni materiali uporabljajo tudi v tekstilni in množici drugih industrij. Usnje za razrez v polizdelke se velikokrat prilepi (kašira) z različnimi sintetičnimi materiali, kar omogoča njegovo lažjo obdelavo, še vedno pa gre za usnjeni izdelek, saj ostali materiali predstavljajo le pomožni material pri obdelavi glavnega materiala, usnja. Po tej isti absurdni logiki bi moral biti tožnik v primeru izdelave krojenega usnja prilepljenega na pomožni material (karton ali tekstil) za vezavo knjig registriran tudi za dejavnost knjigoveštva, predelavo kartona, predelavo tekstila in predelavo lepila. Tožnik je imel ob pripravi vloge jasen poslovni koncept in sicer izdelavo usnjenih polizdelkov za obutveno industrijo, zato se je temu primerno registriral. Ni vedel, da je treba pridobiti pojasnilo SURS. Če bi to vedel, bi pridobil to mnenje in podal dodatna pojasnila. Organ bi moral pozvati tožnika, če je dvomil v ustrezno registracijo, naj se jasno opredeli glede opisa, ki ga bo opravljal na teh strojih. Podrejeno pa bi moral organ ugotoviti, da je treba del investicije v skladu z razpisnimi pogoji opredeliti kot neupravičen strošek v enakem razmerju, kot bi bilo razmerje med usnjem in tekstilom. Posledično bi bila financirana investicija samo v tistem delu, za katerega ima tožnik ustrezno registracijo dejavnosti. Tožniku ni bila dana možnost dopolnjevanja svoje vloge s pojasnili, kot je bilo dano drugim. Navedel je tudi, da je očitek o zlorabi pravice povsem neutemeljen. Tožnik je vlogo umaknil, preden je od prvostopnega dobil kakršnokoli obvestilo o njeni neustreznosti. Tožnik bi lahko izvedel popravek tudi brez tega, da bi vlogo umaknil, ampak bi jo zgolj dopolnil z nastalimi spremembami. Spremembe poslovnega rezultata poslovanja tožnika v predhodnem letu pa ne zadevajo samo spremembo dobička/izgube, ampak posledično pomenijo potrebo po celotnem preračunu investicije, saj bistveno vplivajo na projekcije poslovnih izidov, v času ekonomske dobe investicije. Tožnik prve vloge ni umaknil in dopolnil zaradi spremembe negativnega rezultata v pozitivni rezultat, saj v razpisu niti ni opazil, da je pozitivni rezultat v preteklem letu pogoj za prijavo na razpis. Če bi to vedel, vloge sploh ne bi oddal oziroma bi o kandidaturi razmišljal potem, ko bi ugotovil, da je bila v poslovnih izkazih napaka. Spremembe v poslovnem izkazu pa je bil tožnik dolžan izvesti po drugih predpisih. Trditev organa o izvedbi popravkov zaradi ugodnejšega položaja pri razpisu je zlonamerna, saj ga je sicer pozval na razjasnitev teh dejstev, ni pa ga seznanil s tem, da dvomi v verodostojnost tožnikovih poslovnih listin in da je potrebno njihovo verodostojnost dokazati. S tem je bil tožnik zaveden. Če bi tožnik to vedel, bi organu predložil tudi revizijsko poročilo licenciranega neodvisnega revizorja. Tožnik je pa tudi sicer že ob prvi oddaji izkazoval izgubo in ni vedel, da je to posledica neevidentiranega poslovnega dogodka. Ko je tožnik napako odkril, je v skladu z ZDavP napako odpravil in plačal davek. Ne prvostopni in ne drugostopni organ nimata podlage za trditev, da umik vloge in izvedba popravka v istem časovnem obdobju pomenita, da je pravo dejansko stanje podjetja tisto, ki je bilo objavljeno pred popravki. Če bi bilo temu tako, potem bi vsako knjiženje popravkov, tudi tistih, ki so posledica internih in eksternih revizij in se običajno potrdijo na skupščinah podjetij v drugi polovici leta, knjižijo pa do konca leta, pravzaprav izkrivljanje pravilnega dejanskega stanja, ne pa njegovo usklajevanje. Za takšno sklepanje (da so pravilni podatki v poslovnem izidu tožnika tisti pred izvedbo popravkov) pa prvostopni organ ni niti usposobljen, niti pristojen. Tožnik je zato predlagal, da sodišče ugotovi, da je prvostopna odločba nezakonita oziroma podrejeno, da odločbo odpravi.

Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi tožnikove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja na Javnem razpisu za ukrep 312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij.

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni organ zavrnil vlogo tožnika o dodelitvi nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja na Javnem razpisu za ukrep 312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podlagi šestega odstavka 85. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (v nadaljnjem besedilu Uredba PRP 2007-2013, Uradni list RS, št. 73/08, 17/09) zaradi neizpolnjevanja pogojev iz Javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 23/09. Svojo odločitev je oprl na naslednje ugotovitve: - da je iz prijavnega obrazca tožnika ter drugih listin, priloženih k vlogi, razvidno, da je predmet naložbe tožnika rezalna miza z računalniškim vidom v okviru registrirane dejavnosti 15.200 Proizvodnja obutve, pri čemer namerava tožnik z naložbo opravljati storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo v količini 4000 ur letno, kar pomeni, da tožnik predmeta naložbe ne bo uporabljal za proizvodnjo obutve oziroma usnjenih delov za obutev, temveč bo predmet naložbe uporabljal za oddajanje v zakup in opravljanje storitev, kar ni upravičena dejavnost iz III. točke Javnega razpisa, - ter da tekoča izguba tožnika skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let dosega polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, kar pomeni neizpolnjevanje pogoja iz VI. točke/4 Javnega razpisa, saj iz podatkov ki jih je tožnik predložil k svoji prvi vlogi z dne 22. 7. 2009, ki jo je potem umaknil (vlogo je nato kasneje ponovno vložil z drugačnimi podatki, ki izkazujejo pozitivni poslovni rezultat), izhaja, da je izguba tožnika v letu 2008 znašala 5.561 EUR, kar dosega 1/4 osnovnega kapitala (7.507 EUR) in skupaj z izgubami iz preteklih let dosega 1/2 osnovnega kapitala. Slednjo ugotovitev je prvostopni organ še dodatno obrazložil, da je tožnik s tem, ko je popravil podatke iz bilance stanja in izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube ter izkaza poslovnega izida za leto 2008, popravil negativni poslovni rezultat, kar pomeni umetno ustvarjanje izpolnjevanja pogoja, zaradi česar je organ štel podatke iz vloge z dne 22. 7. 2009 za dokaz resničnega dejanskega stanja.

Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami glede neizpolnjevanja pogoja upravičene dejavnosti dopolnil postopek z opravo poizvedb pri Statističnem uradu RS zaradi razlage postavk standardne klasifikacije dejavnosti glede na vsebino vloge oziroma priloženih listin tožnika ter ugotovil, da se storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko industrijo oziroma proizvodnjo krojenega usnja po klasifikaciji SKD 2008 uvršča v postavko 15.110 Strojenje in dodelava usnja in krzna oziroma podrobneje po CPA 2008 15.1199 Storitve podizvajalcev kot del proizvodnje krzna in usnja. Storitev razreza tekstila pa v šifro 13.920 Proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, razen oblačil oziroma podrobneje po CPA 2008 13.92.99 Storitve podizvajalcev kot del proizvodnje tekstilnih izdelkov, razen oblačil. Ker je ugotovil, da je tožnik registriran le za dejavnost po 15.110 in ne za dejavnost po 13.920, je drugostopni organ potrdil zaključek prvostopnega organa o neizpolnjevanju pogoja upravičene dejavnosti po Javnem razpisu. Tudi po presoji sodišča je takšen zaključek drugostopnega organa pravilen. Iz II. točke Javnega razpisa izhaja, da so do podpor upravičena podjetja, ki so ob oddaji vloge registrirani za upravičeno dejavnost v tam navedenih statusnih oblikah, iz III. točke pa, da so predmet podpore naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva ter se naložba nanaša na opravljanje tam navedenih dejavnosti po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, med drugim 15 Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov, 13 Proizvodnja tekstilij. Glede na jasen opis tožnika v prijavnem obrazcu o predmetu naložbe ter označbe dejavnosti, ki jo bo z naložbo opravljal, ter ob upoštevanju opredelitve označene (ter opisane) dejavnosti tožnika s strani Statističnega urada RS tožnik nima prav, da je drugostopni organ spregledal dejstvo, da se usnjeni materiali uporabljajo tudi v tekstilni in množici drugih industrij, saj je organ opravil poizvedbe pri Statističnem uradu tako, da je upošteval vsebino vloge, ki jo je tožnik sam izpolnil, kjer pa je nedvomno navedeno, da namerava tožnik z načrtovano investicijo uvesti linijo za proizvodnjo krojenega usnja in tekstila (str. 6 tekstualnega dela Poslovnega načrta) oziroma da namerava izvajati storitev razreza sestavnih delov za usnjarsko in tekstilno industrijo. Poziv organa za razjasnitev opisa naložbe oziroma dejavnosti pa ob jasnosti le-te zato ni bil potreben. Ne iz citiranih predpisov, kot tudi ne iz postopanja upravnih organov, pa nikjer ne izhaja zahteva, da bi moral tožnik pridobiti pojasnila od Statističnega urada glede registrirane dejavnosti podjetja, temveč je drugostopni organ zgolj zaradi razjasnitve pritožbenih navedb opravil te poizvedbe. Dopolnjevanje vloge v tem delu pa tudi ne bi bilo smiselno, saj je moral biti glede na pogoje razpisa vlagatelj že ob oddaji vloge registriran za upravičeno dejavnost (že citirana II. točka Javnega razpisa), zaradi česar pa tudi organ ni mogel delno zavrniti vloge, ker se prijavljena naložba nanaša na obe dejavnosti.

Sodišče se pa sicer ne strinja z razlogovanjem prvostopnega organa – ki ga je potrdil tudi drugostopni organ – o zlorabi pravic tožnika, ki naj bi jo storil z vložitvijo vloge, njenim umikom zaradi negativnega poslovnega rezultata in po popravi poslovnih izidov za leto 2008 njeno ponovno vložitvijo, s čimer naj bi dosegel izpolnjevanje pogoja glede na VI. točko/4 razpisa. Vsaka vloga, ki jo vloži vlagatelj na razpis, se mora namreč obravnavati samostojno, kar pomeni, da se pri vsaki vlogi presodi, ali je predložena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije (drugi odstavek 85. člena Uredbe PRP 2007-2013 oziroma kot to v obravnavanem primeru predpisuje V. točka razpisa) in na tej podlagi o njej odloči. Ker pa morajo biti za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa 312 izpolnjeni vsi pogoji, tudi morebitno izpolnjevanje tega pogoja glede na neizpolnjevanje zgoraj citiranega pogoja ne bi vplivalo na odločitev v zadevi in bi moral organ vlogo tožnika (še vedno) zavrniti.

Sodišče je glede na navedeno tožbo delno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10), delno pa na podlagi 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.