Jedro

Tožeča stranka navaja, da pritožbe ni umaknila, priznava pa, da sodne takse ni plačala, ker je izvedla pobot. Slednje za dolžnost povrnitve stroškov toženi stranki niti ni bistveno. Tožeča stranka mora namreč tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, temveč je zaradi neplačila sodne takse prišlo do domneve umika tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 201,48 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za pritožbo zoper sklep o stroški, pri čemer vrednost izpodbijanega dela ne presega 800 EUR, zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (1. odstavek 366.a člena ZPP).

6. Na podlagi 2. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je potrebno za redni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe, doplačati sodno takso. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.

7. Ker tožeča stranka sodne takse za redni postopek v roku ni plačala, je sodišče štelo, da je tožba umaknjena in je postopek s sklepom ustavilo. Navedeni sklep je bil toženi stranki vročen 19. 5. 2011. 8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da pritožbe ni umaknila, priznava pa, da sodne takse ni plačala, ker je izvedla pobot. Slednje za dolžnost povrnitve stroškov toženi stranki niti ni bistveno. Tožeča stranka mora namreč tudi v primeru, ko je med postopkom obveznost izpolnjena, tožbo umakniti ter nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). V obravnavanem primeru temu ni bilo tako, temveč je zaradi neplačila sodne takse prišlo do domneve umika tožbe.

9. V primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, se lahko zahteva povrnitev pravdnih stroškov v petnajstih dneh od prejema tega sklepa ( 7. odstavek 163. člena ZPP). Tožena stranka je 24. 5. 2011 priglasila stroške postopka in predlagala, da sodišče izda sklep o stroških. Ker je torej tožena stranka povračilo stroškov zahtevala pravočasno, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožeči stranki naložilo dolžnost, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške. Zato je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v skladu s 365. členom ZPP potrditi.

10. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni zaznamovala, odgovor na pritožbo tožene stranke pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato navedeni stroški tožene stranke niso bili potrebni za postopek (1. odstavek 155. člena ZPP). Poleg tega pa se za pritožbo zoper sklep o stroških, v primeru, ko vrednost izpodbijanega dela ne presega 800 EUR, določbe o odgovoru na pritožbo ne uporabljajo (zadnja alineja 2. odstavka 366. člena ZPP).