Jedro

Ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika.

Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za postavitev začasnega zastopnika.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno, brez navedbe pritožbenih razlogov, pritožil predlagatelj in pritožbenemu sodišču predlaga, da se mu postavi začasni zastopnik, ki mora biti odvetnik, ali napadeni sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugi prvostopni sodnici, saj razpravljajoča sodnica pritožnika protispisno šteje za predlagatelja in postopek vodi oziroma nastopa kot nasprotna udeleženka. Navaja, da je iz spisa razvidno, da je predlagateljica postopka A. A. in zato kot skrbnica pritožnika zaradi očitne kolizije interesov v tem postopku ne more zastopati pritožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik z vlogo z dne 19. 7. 2022 predlagal, da se mu na podlagi 82. člena ZPP1 postavi začasni zastopnik – odvetnik, pri čemer ni navedel kateri pogoj iz navedenega člena je izpolnjen. V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, sodišče postavi na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Ob tem pogoju postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti: 1. če tožena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika; 2. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo; 3. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika; 4. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca; 5. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev.

5. Sodišče prve stopnje je kot bistveno ugotovilo, da ima predlagatelj skrbnico A. A., ki je hkrati tudi njegova zakonita zastopnica, druge okoliščine iz prej navedenega člena pa v predlogu z dne 19. 7. 2022 niso zatrjevane in tudi niso izkazane. Zaključka sodišča prve stopnje, da ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika, pritožnik ne more omajati s pavšalno trditvijo, da A. A. kot skrbnica pritožnika zaradi očitne kolizije interesov ne more zastopati v tem postopku. V čem je kolizija interesov, pritožnik ne pove (ne v predlogu in ne v pritožbi), iz spisa pa je razvidno, da si oba prizadevata za ukinitev skrbništva. Na podlagi tega pa sklep o koliziji interesov ni mogoč.

6. Pritožbeno sodišče pritožniku še pojasnjuje, da postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo in spremembo obsega skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva ureja ZNP-12. V skladu s prvim in drugim odstavkom 57. člena tega zakona se postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena, predlog pa lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga. Navedena določba se uporablja tudi za spremembo obsega skrbnikovih obveznosti in pravic ter prenehanje skrbništva po 66. členu ZNP-1. Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica. Ker pa si tudi pritožnik, ki pa je oseba iz drugega odstavka 57. člena ZNP-1 in je torej lahko predlagatelj, prizadeva za ukinitev skrbništva, mu je sodišče prve stopnje v tem postopku utemeljeno dalo ta položaj. A. A. pa ima v tem postopku vlogo udeleženke, da varuje svoj položaj skrbnice pritožnika.

7. Izpodbijani sklep je glede na obrazloženo pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

8. V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019.