Jedro

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154. člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha. Pri tem prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče pre stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice, zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Zastavna pravica je bila ustanovljena na podlagi zapisnika o overovitvi sporazuma sodniku in nato je bila vpisana hipoteka v zemljiško knjigo. Hipoteka je bila ustanovljena v zavarovanje terjatve, pri kateri je bila upnica kreditodajalec, dolžnik pa podjetje S. E. d.o.o., ki je prenehala obstajati, upnica pan i v zakonito določenem roku uveljavljala terjatve do družbenic. Zato je prenehala terjatev iz naslova pogodbe, ki je bila zavarovana s hipoteko. Sklep o izbrisu družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS 12/02, z dne 14.2.2002. Skladno z določili Zakona o finančnem poslovanju se v primeru izbrisa družbe šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena ZGD. Po tej določbi upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov v enem letu po objavi sklepa o izbrisu družbe in gre za enoletni preklizivni rok.

Nato terjatev upnika preneha oziroma ugasne. Na to se sklicuje dolžnica na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1186/2003. S tem, ko je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra, upnica pa ni uveljavljala terjatve do družbenice, je upničina terjatev prenehala. Bistveno za zastavno pravico je akcesornost zastavne pravice v povezavi z glavno terjatvijo. Pritožuje se tudi zoper odlog izvršbe, saj bi dolžnici z izvršbo na njeno družinsko hišo gotovo nastala nenadomestljiva škoda. Dolžnica predlaga odlog izvršbe do konca postopka pri tem izvršilnem sredstvu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor in posledično odlog izvršbe, ker je menilo, da dolžničin ugovor po izteku roka ni utemeljen.

Ugotovilo je, da v ugovoru po izteku roka dolžnica ugovarja prenehanje terjatve, ker je prenehala terjatev do družbe oziroma prvotne dolžnice po pogodbi med upnikom in družbo S. E. d.o.o. Sodišče se je oprlo na določbo 359. člena ZOR, po katerem s smrtjo ali prenehanjem pravne osebe preneha le tista obveznost, ki je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank, ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Ni pa presojalo dolžničinega ugovora v smeri specialnega predpisa, da je z opustitvijo uveljavljanja terjatev do družbenice v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra prenehala (ex lege) terjatev upnika. Če preneha terjatev upnika, ker je zaradi prekluzije izgubil uveljavljati to pravico (2. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah), izgubi upnik to pravico tako proti dolžniku kot proti zastavnemu dolžniku, to je dolžnici.

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (1. točka 154. člena Stvarnopravnega zakonika). Izbris hipoteke se med drugim lahko zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha (2. točka 154. člena SPZ). Vendar po določbi 56. člena ZIZ (Zakona o izvršbi in zavarovanju) lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Če bi dolžnica dokazala, da je prišlo do prenehanja terjatve na podlagi zakona proti družbi in družbenici, terjatev ne more živeti dalje proti zastavni dolžnici. Pritožba utemeljeno opozarja na načelo akcesornosti, saj zastavna pravica ne more biti sama sebi namen, temveč je njen namen zavarovanje terjatev. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč je stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obsoj zavarovane terjatve. Z načelom akcesornosti je prežeto tudi prenehanje zastavne pravice, če zavarovana terjatev preneha (prim.

Tratnik M. Komentar stvarnopravnega zakonika, GV Založba Ljubljana, 2004, stan 597). Pri tem prenehanje terjatve pomeni, da se izvršba ustavi, ne pomeni pa izbrisa hipoteke, kar bi lahko dosegla dolžnica na ustrezen način v pravdnem postopku. Prenehanje terjatve in izbris hipoteke sta tako po določbah ZIZ kot SPZ dva različna pojma.

Postopek prenehanja pravne osebe po skrajšanem postopku po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij lahko primerjamo s posledicami stečajnega postopka po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Če zastavni upnik v stečajnem postopku ne priglasi terjatve, ne more pridobiti ločitvene pravice v stečajnemu postopku in je prekludiran (prim. tudi Plavšak N. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, Ljubljana 1997, stan 257 in naslednji). Zato je lahko ugovor dolžnice utemeljen.

Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali držijo dolžničine navedbe, da je upnik zamudil nadaljevanje proti dolžnici in je s tem prišlo do prenehanja terjatve proti dolžnici in zato tudi proti zastavni dolžnici.

Ker dolžnica utemeljeno opozarja, da je prodaja njenega doma lahko okoliščina, ki pomeni nenadomestljivo škodo, je zaradi razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje o ugovoru, bilo treba razveljaviti tudi sklep o zavrnitvi odloga izršbe in tudi odločitev o pravdnih stroških.

Izrek o stroških temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.