Jedro

Ker tožnika z začasno odredbo zahtevata ureditev spornega razmerja pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari z bistveno enako vsebino kot v tožbenem zahtevku, mora biti sodišče pri izdaji začasne odredbe pazljivo in jo dovoliti le v takšni meri, da je izpolnjen njen namen preprečiti nastanek težko nadomestljive škode ali uporabe sile.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka tako spremeni, da se ugovoru delno ugodi ter se sklep o izdani začasni odredbi z 12. 11. 2021 v I./1. točki izreka pri opisu trase služnostne poti v 14. in 15. vrstici tako spremeni, da se zaradi zavarovanja terjatve tožnikov vzpostavi prevoznost trase služnostne poti v severnem delu le do tlakovane površine ob zahodnem delu stavbe, stoječe na parceli 1595/1, k. o. ... (in ne obsega zračnega prostora nad tlakovci in napuščem hiše vse do zahodnega dela stavbe na parceli 1595/1), v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 12. 11. 2021 izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo, da s trase služnostne poti, ki poteka po njegovi parceli 1595/1, k. o. ..., kot je podrobno opisana v 1. točki sklepa in izhaja iz zarisa na ortofoto posnetku, v korist parcele 1591/2, iste k. o., odstrani z rastlinami zasajene cvetlične lonce ter mu prepovedalo nadaljnje postavljanje ovir, zaradi katerih bi bila prehodnost poti otežena. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor toženca zoper začasno odredbo zavrnilo (I.) in sklenilo, da bo o stroških postopka zavarovanja odločilo s končno odločbo (II.).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi, sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Opozarja, da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in pravico do izjave, ker mu ni vročilo odgovora na ugovor, v katerem je bila razširjena trditvena podlaga ter so bili predloženi novi dokazi. Odvzeta mu je bila možnost, da na navedbe tožnikov argumentirano odgovori. Pomenljive so zadnje vrstice na 4. strani odgovora na ugovor in predložene fotografije, ki kažejo, da sta tožnika zatrjevano traso služnosti večkrat fotografirala, zato je nenavadno, da nista predložila fotografij na dan, ko jima je bila vožnja onemogočena. Sodišče teh fotografij sploh ni upoštevalo, tožencu pa je očitalo, da ni predložil svojih za obdobje po 18. 10. 2021. Tožencu je bila kršena pravica do pravnega sredstva, ker sodišče ni obrazloženo zavrnilo vseh ugovornih navedb. V 7. točki sklepa je namenoma napačno povzelo njegove navedbe glede obstoja drugih dostopov, z enakim namenom je zavrnilo pomen fotografij 5 in 6, iz katerih izhaja možnost prehoda na zahodno stran. Ne drži, da ne bi prerekal trditev, da gre za edini dostop do severnega dvorišča. Pojasnil je, da je parcela tožnikov nastala po parcelaciji iz prejšnje skupne parcele. Tožnika nista predložila dokazov o rabi gospodarskega poslopja, čeprav gre za njuno dokazno breme, sam pa je predlagal ogled. Sodišče je ugotovitev o priposestvovanju služnosti sprejelo le na podlagi navedb tožnikov, ne da bi o tem predložila listinske dokaze, pri čemer nasprotnih dokazov toženca ni izvedlo. Glede na določili 29.a in 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) bi v zadevi moralo razpisati narok.

Iz skice A. A. izhaja ožja trasa služnosti, kot jo uveljavljata tožnika. To je pomembno zaradi neresničnega zatrjevanja trase nad tlakovci pod napuščem ob hiši pritožnika vse do zidu. Iz razlogov sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče glede postavitve loncev slepo verjelo tožnikoma in ne tožencu. Ob tem se namenoma ni opredelilo do tega, kdo je lonce premaknil, saj je bil sam v tujini. Nepravilni so razlogi v 12. točki sklepa glede ugovornih trditev, da ortofoto posnetek sklepu ni bil priložen. Ni nujno, da priloga A6 predstavlja listino, na katero se sklep sklicuje. Trasa je s tekstovnim opisom nerazumljivo definirana in se sklepa ne da preizkusiti. Sodišče je tudi nedopustno odločilo mimo predloga, kot sta ga podala tožnika. Vse izpostavljene kršitve vzbujajo močan dvom v nepristranskost sodišča. 3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev obstoja stvarne služnosti poti na podlagi priposestvovanja in njeno varstvo ter predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe, da bi jima bil omogočen neoviran prehod po služečem zemljišču, v lasti toženca, do njunih nepremičnin. V pritožbenem postopku je sporno, ali je izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, in sicer verjetnost terjatve.

6. Čeprav sodišče tožencu odgovora na ugovor ni vročilo s posebno pošiljko, temveč skupaj z izpodbijanim sklepom, s tem ni kršilo njegove pravice do izjave. Glede na naravo postopka zavarovanja in odsotnost izrecne zakonske norme, da je treba odgovor na ugovor vročati dolžniku v opredelitev, mora sodišče tehtati vsebino posamezne vloge1. Stranki mora biti dana možnost, da se izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njeni pravici z dejanskega in pravnega vidika. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje bistva svoje odločitve ni oprlo na trditve iz odgovora na ugovor ter k tej vlogi predložene dokaze. Izpostavljena zadnja vrstica v osmi točki obrazložitve o izgledu tipičnih gospodarskih poslopij spada pod splošno znana dejstva, hkrati je nepomembna, saj v ničemer ne ovrže ugotovitev o verjetnosti opravljenih voženj. V spodnji vrstici v 12. točki obrazložitve pa je sodišče zavzelo stališče do ugovornih navedb toženca o pomenu ortofoto posnetka, torej o dejstvu, ki je bilo sporno že v ugovornem postopku in do katerega se je toženec že opredeljeval. Kot pravilno ugotavlja pritožnik, sodišče svoje odločitve ni oprlo na k odgovoru na ugovor predložene fotografije, temveč na listinske dokaze, do katerih se je imel toženec možnost opredeliti v ugovoru.

7. Ni mogoče slediti trditvam toženca, da odsotnost fotografij, iz katerih bi bilo razvidno zatrjevano vznemirjanje (kljub večkratnemu fotografiranju spornega prostora), predstavlja bistven indic, da do oviranja voženj ni prišlo. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje, da postavljeni cvetlični lonci, razvidni na fotografijah, upoštevajoč trditve tožnikov in dejstvo, da sta vložila tožbo, z večjo verjetnostjo potrjujejo zatrjevano vznemirjanje, kot golo toženčevo zanikanje, da do dogodka ni prišlo. Posebej ob dodatnem upoštevanju s fotografij razvidne table: „Prepovedan prehod“ in vsebine odgovora toženčeve pooblaščenke na tožnikov predlog za ureditev sporne služnosti. Iz fotografij nadalje izhaja, da je toženčeva hiša urejena z nasadi okrasnih rastlin in da zanjo očitno nekdo skrbi, tudi ko je toženec v tujini. Pritožbeno sodišče zato sledi razlogom sodišča prve stopnje, da se pritožnik zgolj s sklicevanjem na svojo odsotnost ne more razbremeniti odgovornosti, da tožnikoma zagotovi možnost neovirane uporabe služnostne poti po njegovem zemljišču. 8. Toženec utemeljeno opozarja, da je sodišče napačno povzelo njegove trditve o obstoju drugih dostopov do tožnikovih nepremičnin, a slednje verjetnosti priposestvovanja stvarne služnosti po sporni trasi ne zmanjšuje. Tožnika sta namreč v spis predložila sodno poravnavo in sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem N 10/97, kjer je sodišče v obrazložitvi povzelo izpovedi številnih prič, ki so potrdile vožnje po vtoževani trasi, in sicer že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Obstoj poti je vrisan tudi v skici sodnega zamejičenja, ki je sestavni del sodne odločitve. Drugi dostopi do gospodujočih nepremičnin bi torej ob ustreznem zahtevku lahko predstavljali razlog za prenehanje priposestvovane stvarne služnosti, ne pa ovire za ugotovitev njenega obstoja na podlagi samega zakona (217. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ oziroma 54. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR2). To velja tudi za trditve toženca, da imata tožnika dostop do objekta in možnost parkiranja z južne strani, torej z B. ulice. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč sledi, da je sodišče začasno uredilo sporno razmerje, da je zagotovilo dostop do severne strani objekta in gospodarskega poslopja, ki drugje ni možen (kar je z verjetnostjo zaključilo na podlagi ortofoto posnetka), je pa potreben za redno rabo stavbe s strani stanovalcev in najemnikov lokalov. Poleg tega ugovorne trditve toženca, da tožnika do nepremičnine lahko dostopata z južne strani, ne nasprotujejo trditvam tožnikov, da trasa služnostne poti predstavlja edini dostop do dvorišča na severni strani objekta in gospodarskega poslopja in so nasprotne pritožbene trditve zmotne. Da bi bil enakovreden dostop razviden iz fotografij 5 in 6, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, tega pa ne prepozna niti pritožbeno sodišče. 9. Ker v postopku zavarovanja za ugotovitev obstoja terjatve zadostuje dokazni standard verjetnosti, ta pa je bil izpolnjen že na podlagi predloženih listinskih dokazov, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvesti naroka in opraviti ogleda. Očitanih kršitev iz 29.a in 58. člena ZIZ3 sodišče prve stopnje zato ni zagrešilo.

10. Ker tožnika z začasno odredbo zahtevata ureditev spornega razmerja pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari z bistveno enako vsebino kot v tožbenem zahtevku, mora biti sodišče pri izdaji začasne odredbe pazljivo in jo dovoliti le v takšni meri, da je izpolnjen njen namen preprečiti nastanek težko nadomestljive škode ali uporabe sile. Tožnika sta v tožbi navedla, da je bil na dan, ko so bile posnete fotografije (1-6), dostop do gospodujočega zemljišča s prevoznimi sredstvi otežen, a še vedno mogoč. Iz fotografij izhaja, da je imel nasprotni udeleženec na delu vtoževane trase služnostne poti, kjer pot ostro zavije na severni del nepremičnine tožnikov, nastavljene cvetlične lonce pod napuščem zgradbe na tlakovani površini. Ker torej ti niso onemogočali voženj, temveč terjali le večjo pazljivost, po oceni pritožbenega sodišča predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen v delu, ki se nanaša na traso služnostne poti po tlakovanem delu služečega zemljišča ob toženčevi stanovanjski zgradbi. V tem delu je zato toženčevi pritožbi, ki na več mestih zatrjuje, da ožja trasa poti izhaja tudi iz predloženih listin (ortofoto posnetka, skice geometra v nepravdnem postopku), ugodilo, tako da je delno ugodilo ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi in zožilo zavarovano traso služnostne poti, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ker je toženec ortofoto posnetek nedvomno prejel in se je nanj skliceval tako v ugovoru kot v pritožbi, pa je neutemeljen njegov pritožbeni očitek, da mu je sodišče kršilo pravico do izjave, ker posnetek ni bil pripet k sklepu o izdaji začasne odredbe.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sklep o začasni odredbi nejasen, sam s seboj v nasprotju in potek poti povsem nerazumljivo definiran. Sporna trasa poti je v sklepu je podrobno opisana, razvidna je iz priloženega posnetka in udeležencem znana ter je toženec nedvomno seznanjen, kam ovir, ki preprečujejo njeno uporabo, ne sme postavljati. Pavšalen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče odločilo mimo zahtevka, zato se do njega pritožbeno sodišče ne more opredeliti.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na širino varovane trase služnostne poti, spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob tem tožencu še pojasnjuje, da zgolj drugačna odločitev sodišča od pričakovane ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodnice, ki je v tem postopku obstoj stvarne služnosti in njeno vznemirjanje ugotavljala le s stopnjo verjetnosti. Tehtanje posledic nezmožnosti uporabe sporne poti na eni strani in posledic, ki jih trpi toženec, ki mora ohranjati traso poti prosto (brez ovir) na drugi, pa nedvomno potrjuje pravilnost odločitve za izdajo začasne odredbe.

13. Ker pravdni postopek še ni končan, je odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-419/10. 2 V nadaljnjem postopku bo sodišče moralo ugotoviti, kdaj so bili izpolnjeni pogoji za priposestvovanje in pod katero zakonsko ureditvijo. 3 ZIZ ureja razpis naroka, kadar sodišče oceni, da je to smotrno glede na okoliščine primera.