Jedro

Verjetnost, da se je listina izgubila je predlagateljica v tem postopku izkazovala z izjavo prejšnje lastnice, da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor predlagateljice postopka N.Š. proti sklepu, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin, in zavržen predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini 12.E, vpisani v vl.št. 3347/12 k.o. P. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Meni, da je sodišče v zadevi napačno ugotovilo dejansko stanje in napravilo napačne materialnopravne zaključke. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne, če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo ter da se je listina o tem uničila oz. izgubila. Po 5. odst. istega člena pa se šteje, da je prvi pogoj verjetno izkazan, če predlagatelj predlogu za začetek postopka predloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva. Prav to pa je predlagateljica tudi storila. Ni pa določena pravna domneva, na podlagi katere bi se lahko štelo, da se je listina, katere vzpostavitev se zahteva, uničila oz. izgubila. Zato je potrebno zaključiti, da je verjetnost o tem izkazana že s samim dejstvom, da listine predlagateljica ni predložila, ker je hkrati predlagala njeno vzpostavitev. Sploh pa se od predlagatelja v tovrstnih postopkih zahteva zgolj izkaz standarda verjetnosti, ki je glede dokazovanja dejstev najnižji pravni standard. Sodišče se je zadovoljilo z napačno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem v zadevi, ne da bi o odločitvi navedlo kakršnekoli razloge, zato je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka. Ni namreč obrazložilo, zakaj zgolj navedba notarja zadošča za zaključek, da predlagateljica svojih navedb ni izkazala za verjetne. Upoštevati bi bilo potrebno pravne navedbe pravne prednice predlagateljice, da ni mogoče, da bi N. razpolagala s celotno verigo originalnih kupoprodajnih pogodb, ki bi se nanašale na nepremičnino, ki je predmet tega postopka. Iz sklepa ni razvidno, da bi sodišče samo vpogledalo v listine, ki naj bi bile v hrambi pri notarju. Sploh pa bi sodišče moralo upoštevati, da v zemljiškoknjižnih postopkih ne sme odločati po uradni dolžnosti, razen če tako določa zakon, za kar pa v obravnavni zadevi ne gre. Sicer pa bi sodišče moralo listine, če jih notar S.B. v resnici poseduje, od njega zahtevati in tako bi se izkazalo, da so izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo predlagateljice kot lastnice nepremičnine, saj bi bila celotna veriga pogodb izkazana. 238. čl. ZZK-1 določa, kdo lahko vloži ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Ta mora obstoj listin v svojo korist tudi dokazati in ne le zatrjevati njihov obstoj. Tretje osebe morajo torej dokazati, da imajo stvarne pravice, zato je ravnanje sodišča, ko se je zadovoljilo z navedbo tretje osebe, ki ni udeleženec tega postopka, da so listine pri njej, v nasprotju z materialnim pravom.

Pritožba ni utemeljena Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, ki ju mora predlagatelj verjetno izkazati,in sicer, da je bilo v njegovo korist, oz. V korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo in še, da se je listina o tem uničila oz. izgubila. Če predlagatelj postopka predlogu priloži kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva (kar je v obravnavnem primeru storila tudi predlagateljica N.Š., se šteje, da je verjetno izkazan le prvi pogoj, ne pa tudi drugi. Pravni konstrukt pritožnice, da je verjetnost, da se je listina izgubila, izkazana že s samim dejstvom, da je predlagateljica ni predložila in da je hkrati podala predlog za njeno vzpostavitev, pravno ne vzdrži. Sicer pa je predlagateljica v tem postopku obstoj drugega zahtevanega pogoja izkazovala z izjavo prejšnje lastnice – svoje matere M.L., da se je večkrat selila in se je pri tem več dokumentov izgubilo. To je tako pavšalna trditev, ki standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje. Ne glede na to pa je sodišče v postopku (na predlog N.) opravilo poizvedbe pri notarju S.B., ki je sodišču prav konkretno odgovoril, da ima v hrambi originale prav tistih listin, katerih vzpostavitev je v tem postopku predlagala predlagateljica. Drži, da sodišče do teh podatkov ni prišlo na podlagi rednega ugovornega postopka iz 238. čl. ZZK-1, kar pa na ugotovitev sodišča, da predlagateljici ni uspel izkaz verjetnosti drugega zahtevanega pogoja, nima prav nobenega vpliva. Pritožnica tudi neutemeljeno predlaga, naj originalne listine pribavi kar sodišče, češ da bo s tem veriga pogodb, ki izkazujejo utemeljenost vpisa v njeno korist potrjena, saj predlagateljica ni izkazala, da bi teh listin ne mogla pridobiti tudi sama (3. odst. 226. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).