U-I-251/06

6. 4. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 6. aprila 2006

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 972/2003 z dne 16. 3. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici št. P 96/2002 z dne 27. 8. 2003 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – ur. p. b., 2/04 in 36/04 – ur. p. b.) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnica (v pravdi tožnica) vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim je Višje sodišče potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnica je namreč predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti. Navaja, da je pritožbo poslala zadnji dan pritožbenega roka z navadno pošto (in ne s priporočeno pošiljko), tako da je pritožba na sodišče prispela en dan po preteku pritožbenega roka in jo je sodišče kot prepozno zavrglo. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje temelji na stališču, da napaka v poslovanju odvetniške pisarne, ki je pritožbo poslala zadnji dan pritožbenega roka z navadno pošto in ne s priporočeno pošiljko, ne more pomeniti opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožnica temu stališču sodišč nasprotuje. Prepričana je, da je pritožbo vložila pravočasno in zgolj dejstvo, da pošiljke ni poslala priporočeno, na to ne more vplivati. Zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

2.Pritožnica vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti tistih določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določajo prekluzijo v primerih, ko je pravno sredstvo sicer poslano pravočasno, vendar le z navadno pošto in na sodišče prispe po izteku roka. Pritožnici se zdi absurdno, da bi bila oznaka "R", ki označuje priporočeno pošiljko, tako pomembna, da bi zaradi njene odsotnosti posameznik izgubil pomembno ustavno pravico.

B. – I.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi izpodbijanim sklepom očita napačnost in nezakonitost. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožničinih očitkov o napačnosti in nezakonitosti izpodbijanih sklepov zato Ustavno sodišče ni pristojno presojati. Pritožnica sicer zatrjuje, da so ji z izpodbijano odločitvijo kršene pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave), vendar zatrjevanih kršitev ne utemelji. Zgolj navedbe, iz katerih izhaja, da pritožnica pravo razume drugače kot sodišča, pa za utemeljitev očitkov o kršitvi teh pravic ne zadoščajo.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk.

B. – II.

5.Pritožnica vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti tistih določb ZPP, ki določajo prekluzijo v primerih, ko je pravno sredstvo sicer poslano pravočasno, vendar le z navadno pošto in na sodišče prispe po izteku roka. Ustavno sodišče je štelo, da pritožnica izpodbija določbi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZPP se namreč šteje, da je vloga vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Pritožnici se zdi absurdno, da je neenako obravnavana v primerjavi s tistimi, ki vlogo pošljejo po pošti priporočeno, zgolj zaradi oznake na vlogi, ki označuje priporočeno pošiljko. Vendar je njen očitek neutemeljen. Upoštevati je namreč treba, da domneva iz drugega odstavka 112. člena ZPP pomeni izjemo od pravila, da mora biti vloga izročena sodišču neposredno. Ta izjema temelji na predpostavki, da ima stranka, ki je vlogo, vezano na rok, poslala sodišču s priporočeno pošiljko, potrdilo o oddaji vloge na pošti, ki služi kot dokazilo o tem, kdaj je bila vloga dejansko poslana, medtem ko v primeru pošiljanja z navadno pošto stranka takšnega dokazila nima.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka) in se pri tem ni spuščalo v oceno pravnega interesa pritožnice.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj