Jedro

Določbo 108. člena ZIZ je potrebno razlagati tako, da v primeru, ko ima zemljiško pismo v posesti tretji (upnik zemljiškega dolga), na katerega je bil pravilno prenesen, lahko upnik iz izvršilnega postopka v izvršbi zahteva le odvzem zemljiškega pisma in njegovo položitev pri sodišču, s čimer doseže učinek, da upnik zemljiškega dolga ne more unovčiti terjatve iz zemljiškega pisma. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal tudi poplačilo svoje terjatve iz unovčenega zemljiškega pisma oziroma prenos zarubljene terjatve, česar pa po določbi 108. člen ZIZ ne more.

Kadar lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, tega upnik ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, ampak je to vprašanje potrebno reševati v kontradiktornem pravdnem postopku (izpodbijanje enostranskega pravnega posla).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 20. 12. 2012 zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in ugodi predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 20. 12. 2012, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Komentar k 192. členu SPZ pravi, da je bistvo zemljiškega dolga in njegova glavna razlika v razmerju do hipoteke, njegova neakcesornost. Neakcesornost omogoča, da obstoj zemljiškega dolga ni pogojen z obstojem zavarovane terjatve in tako zemljiški dolg obstaja kot samostojna terjatev. Ustanovitelj lastniškega zemljiškega dolga pa je prvi upnik iz zemljiškega dolga. Zemljiško pismo pa je stvarnopravni vrednostni papir, v katerem je inkorporirana poplačilna pravica do poplačila iz zemljiškega dolga, ustanovljenega pri nepremičnini. Navedena inkorporirana poplačilna pravica je neakcesorna, torej neodvisna od obstoječe terjatve. Tako je zemljiško pismo samostojna premoženjska vrednost in kot taka objekt izvršbe. Upnikovi upniki, pri tem je dolžnica upnik iz svojega zemljiškega dolga, pa lahko posežejo v izvršbi na zemljiško pismo. Zato ne držijo navedbe, da bi upnik lahko posegel v izvršbi na zemljiško pismo dolžnice le tedaj, če dolžnica ne bi bila lastnica s predmetnim zemljiškim dolgom obremenjenih nepremičnin oziroma, če bi lahko vnovčila zemljiško pismo. Sicer pa je institut zemljiškega dolga nedosledno urejen in dopušča oškodovanje upnikov, saj lahko dolžnik kot imetnik lastniškega zemljiškega dolga z najboljšim vrstnim redom v zemljiški knjigi, vselej antidatira prenos zemljiškega pisma na tretjo zaupno osebo, ki na sodišču položeni izkupiček od prodaje nepremičnine dvigne in vrne dolžniku, s tem pa oškoduje hipotekarne upnike. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz spisa izhaja, da je upnik 20. 12. 2012 pri sodišču prve stopnje vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom na podlagi določbe 108. člena ZIZ, in sicer z rubežem in cenitvijo zemljiškega pisma št. 1/2011 z dne 25. 11. 2011 in z dnevom zapadlosti 5. 4. 2012, ki se nahaja na naslovu dolžnice ali kjerkoli drugje, z odvzemom zemljiškega pisma dolžnici in s položitvijo zemljiškega pisma pri sodišču ter s prodajo oziroma vnovčenjem zemljiškega pisma in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom takšen predlog upnika zavrnilo, iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da dolžnica, ki je lastnica s predmetnim zemljiškim dolgom obremenjenih nepremičnin, ne more vnovčiti predmetnega zemljiškega pisma oziroma zahtevati poplačila predmetnega zemljiškega dolga po tretjem odstavku 199. člena SPZ. Upnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep nosilni argument odločbe sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da je zemljiško pismo lahko predmet izvršbe, upnikovi upniki, pri čemer pa je dolžnica upnik iz svojega zemljiškega dolga, pa lahko poseže v izvršbi na zemljiško pismo.

7. V skladu s 192. členom SPZ je zemljiški dolg pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Drži trditev upnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da zemljiški dolg obstaja kot samostojna terjatev ter da je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom. Po našem pravu govorimo o lastniškem zemljiškem dolgu, to pa pomeni, da je upravičenec iz lastniškega zemljiškega dolga lastnik obremenjene nepremičnine, kateri pa ni upravičen zahtevati plačila zemljiškega dolga po tretjem odstavku 199. člena SPZ. Navedena določba je bila sprejeta z namenom, ker bi v nasprotnem primeru lahko lastnik nepremičnine, ki bi bil hkrati tudi imetnik lastniškega zemljiškega dolga, upravičen do prednostnega poplačila v izvršbi zoper samega sebe. V skladu s 194. členom SPZ zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla in z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma. To pomeni, da lahko lastniški zemljiški dolg ustanovi le lastnik nepremičnine sam, on pa tudi postane prvi zakoniti imetnik zemljiškega pisma, ki pa ga nato prenaša naprej. Zato je v našem pravnem redu tudi pri lastniškem zemljiškem dolgu lastnik nepremičnine naveden na zemljiškem pismu kot ustanovitelj in kot prvi (ne pa edini) zakoniti imetnik. V skladu s 195. členom SPZ pa mora notarski zapis enostranskega pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga med drugimi podatki vsebovati tudi intabulacijsko klavzulo, v kateri pa ne bo naveden po imenu upnik dolžnice, saj se zemljiški dolg vknjiži v korist vsakokratnega upravičenega imetnika zemljiškega pisma. Zato mora intabulacijska klavzula vsebovati tudi navedbo lastnika nepremičnine, ki jo obremenjuje, da izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri njegovi nepremičnini vpiše zemljiški dolg za določen znesek ter z dnevom zapadlosti terjatve in sicer v korist vsakokratnega upravičenega imetnika zemljiškega pisma. Ker pa lastnik obremenjene nepremičnine po tretjem odstavku 199. člena SPZ ni upravičen zahtevati plačila zemljiškega dolga, bo lastnik nepremičnine zemljiško pismo prenesel z indosamentom na prejemnika zavarovanja, ki pa se lahko ob dospelosti poplača ali pa zemljiško pismo obdrži za zavarovanje novo nastale terjatve. Slednje pomeni, da lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik, ali tisti, ki ga ta pooblasti. Brez fizične posesti zemljiškega pisma ni mogoče zahtevati poplačila iz papirja. Tako je upravičeni imetnik zemljiškega pisma, ki je orderski vrednostni papir, glede na tretji odstavek 216. člena, 217. člena in prvega odstavka 225. člena OZ tisti, na katerega je bil vrednostni papir pravilno prenesen. Po določbah tretjega odstavka 216. člena OZ pa se šteje za zakonitega imetnika vrednostnega papirja na ime ali po odredbi tisti, na katerega se vrednostni papir glasi oziroma tisti, na katerega je pravilno prenesen. Tako je upravičeni imetnik zemljiškega pisma oseba, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati, in sicer z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov po prvem odstavku 225. člena OZ, pri čemer je indosant vedno prejšnji imetnik papirja, indosatar pa pridobitelj in se zadnji indosament glasi na imetnika kot indosatarja.

8. Po 108. členu ZIZ se rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom ter terjatve, za uveljavitev katere je sicer potreben ta papir, opravi tako, da izvršitelj odvzame dolžniku vrednostni papir ali tisti njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev in ga izroči sodišču. S tem je dolžniku v izvršilnem postopku onemogočeno razpolaganje z vrednostnim papirjem, razen za pravna dejanja, ki so potrebna za ohranitev ali izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja (2. odstavek 108. člena ZIZ). Zakonsko določilo pa je potrebno razlagati tako, da v primeru, ko ima zemljiško pismo v posesti tretji (upnik zemljiškega dolga), na katerega je bil pravilno prenesen, lahko upnik iz izvršilnega postopka v izvršbi zahteva le odvzem zemljiškega pisma in njegovo položitev pri sodišču, s čimer doseže učinek, da upnik zemljiškega dolga ne more unovčiti terjatve iz zemljiškega pisma. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal tudi poplačilo svoje terjatve iz unovčenega zemljiškega pisma oziroma prenos zarubljene terjatve, česar pa po določbi 108. člen ZIZ ne more.

9. Navedbe upnika v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da je institut zemljiškega dolga nedosledno urejen in tako dopušča oškodovanje upnikov, ker lahko dolžnica kot imetnica lastniškega zemljiškega dolga z najboljšim vrstnim redom v zemljiški knjigi vselej antidatira prenos zemljiškega pisma na tretjo zaupno osebo, ki na sodišču položeni izkupiček od prodaje nepremičnine dvigne in vrne dolžniku, s tem pa oškoduje upnike, načeloma drži. Vendar v primeru, kadar lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, tega upnik ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, to vprašanje pa je potrebno reševati v kontradiktornem pravdnem postopku (izpodbijanje enostranskega pravnega posla). Upnik tako dano situacijo opira na okoliščine, ki v izvršilnem postopku ne morejo biti pravnorelevantne. Upnik pa lahko v konkretnem izvršilnem postopku izpodbija terjatev drugega upnika najkasneje še na razdelitvenem naroku, sodišče pa pri poplačilu po prodaji nepremičnine mora upoštevati določbo šestega odstavka 208. člena ZIZ, po katerem za neznanega imetnika zemljiškega dolga hrani znesek na računu sodnih pologov.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba upnika zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Ker upnik v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.