Jedro

Neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve razpisnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice, ki je zahtevala razveljavitev razpisa za delovno mesto visokošolski učitelj docent/izredni profesor/redni profesor za področje ... na Oddelku A. za nedoločen čas s polnim delovnim časom, objavljenem dne 27. 7. 2017 (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica v 8 dneh dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 170,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, svoje stroške postopka pa krije sama (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, tj. zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je v tem sporu uveljavljala nezakonitost razpisa zaradi zatrjevane diskriminacije. Sodišče bi moralo tožnico seznaniti z ugovorom sodne nepristojnosti in predlogom tožene stranke za zavrženje tožbe. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Če je tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi z izbranim kandidatom pred potekom roka za sodno varstvo, to ne more biti v škodo tožnice. Tožnica navaja, da z vložitvijo tožbe ni zlorabila procesnih pravic. Tožena stranka ima sicer pravico do proste izbire med prijavljenimi kandidati, vendar je tožnica opravljala enako kvalificirana dela na ustrezni instituciji v Moskvi, v razpisu pa ni bilo navedeno, da bi morala tožnica opraviti habilitacijo pri toženi stranki. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnice v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Zaradi žaljivih navedb v pritožbi, da sovražnost in težnja po diskriminaciji tožnice izhaja že iz stila pisanja odgovora na tožbo in da je odgovor na tožbo po obliki esej, primeren za študenta pravne fakultete in ne odvetniške pisarne, predlaga denarno kaznovanje tožnice in njene pooblaščenke. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica prijavila na razpis za delovno mesto visokošolski učitelj docent/izredni profesor/redni profesor za področje ... pri toženi stranki. Tožnica je 23. 5. 2018 prejela obvestilo neizbranemu kandidatu, s katerim jo je tožena stranka seznanila, da je na delovno mesto, za katero je kandidirala, izbrala drugega kandidata. Tožnica je v tožbi uveljavljala tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala razveljavitev razpisa, tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo ugovarjala sodno nepristojnost. 7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tožbo v obravnavani zadevi in svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, zlasti na določbo 200. člena ter 6. in 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1). Po petem odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz določb 6. in 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve razpisnega postopka. Takšno stališče je bilo v podobnih primerih že zavzeto v sodni praksi (npr. Pdp 156/2010 z dne 12. 5. 2010, Pdp 455/2011 z dne 10. 8. 2011, Pdp 840/2011 z dne 15. 12. 2011, Pdp 454/2012 z dne 13. 9. 2012, Pdp 444/2012 z dne 11. 10 2012, Pdp 896/2013 z dne 16. 1. 2014, Pdp 497/2014 z dne 5. 6. 2014, idr.). Tožnica odškodninskega zahtevka zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ni uveljavljala v zakonskem prekluzivnem roku, ampak je s tožbo zahtevala razveljavitev razpisa. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo njeno tožbo, ker za uveljavljanje zahtevka, kot ga je postavila tožnica, ni dopustno sodno varstvo.

8. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Sodišče lahko izda sklep, s katerim se tožba zavrže, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, že po predhodnem preizkusu tožbe (274. člen ZPP), pa tudi kasneje (288. člen ZPP). Če misli, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, počaka predsednik senata z odločitvijo o tem do prejema odgovora na tožbo (275. člen ZPP). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ugovor tožene stranke o pomanjkanju procesne predpostavke sodne pristojnosti utemeljen, je lahko izdalo sklep o zavrženju tožbe brez predhodne seznanitve tožnice z ugovorom tožene stranke. Sodišče prve stopnje s tem, ko odgovora na tožbo tožene stranke ni vročalo tožnici oziroma njeni pooblaščenki, ni kršilo določb postopka. Zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo tožene stranke, saj ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).

11. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala denarno kaznovanje tožnice in njene pooblaščenke zaradi zlorabe pravic in žaljivih navedb v pritožbi. Trdi, da ji tožnica in njena pooblaščenka v pritožbi zlonamerno podtikata, da "že iz stila pisanja odgovora na tožbo izhaja sovražnost in težnja po diskriminatornosti tožene stranke do tožnice" ter da grobo žalita in diskreditirata pooblaščenca tožene stranke z navedbo, da "odgovor na tožbo predstavlja po obliki esej, primeren za študenta pravne fakultete in ne odvetniške pisarne". Če stranke in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (prvi odstavek 11. člena ZPP). Na podlagi 109. člena ZPP lahko sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali stranko ali drugega udeleženca v postopku. Tožnica je z vložitvijo pritožbe uporabila legitimno pravno sredstvo, zato ni utemeljen predlog tožene stranke za kaznovanje po 11. členu ZPP, ki se nanaša na nedopustno zavlačevanje postopka ter zlorabo pravic. Zapis tožnice v pritožbi, tj. da sovražnost in težnja po diskriminaciji tožnice izhaja že iz stila pisanja odgovora na tožbo in da je odgovor na tožbo po obliki esej, primeren za študenta pravne fakultete in ne odvetniške pisarne, pa ne prestopajo tiste meje, ko bi bilo mogoče govoriti o žaljivosti, ki bi upravičevala izrek denarne kazni. Predlog za denarno kaznovanje tožnice in njene pooblaščenke zato ni utemeljen.