Jedro

Če sodišče prve stopnje brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožnika v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njegove pravice do dokaza, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi sklep tožene stranke z dne 19. 11. 2014 o razrešitvi tožnika z mesta ravnatelja, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje z dnem vročitve sklepa o razrešitvi in še traja do odločitve sodišča, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati mesečna nadomestila plače in mu povrniti stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka pri tožnikovi razrešitvi z mesta ravnatelja storila več nepravilnosti, ki vplivajo na zakonitost sklepa. Trdi, da ga tožena stranka ni seznanila z razlogi razrešitve, o čemer je predlagal svoje zaslišanje. Dokazni predlog z zaslišanjem tožnika in prič je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik podaja obširne navedbe glede drugih nepravilnosti pri izdaji sklepa o razrešitvi. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik izrecno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo. Po 257. členu ZPP lahko sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Tožnik je predlagal dokaz s svojim zaslišanjem v zvezi z izpolnjevanjem procesnih in materialnopravnih predpostavk za razrešitev z mesta ravnatelja. Sodišče prve stopnje je z izjemo listinskih dokazov na naroku 21. 1. 2016 ostale dokazne predloge tožnika zavrnilo, pooblaščenec tožnika pa je skladno z določbo 286.b člena ZPP uveljavljal kršitev načela kontradiktornosti. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič, ker za odločitev v zadevi ni bistveno, na čigavo pobudo je o razrešitvi odločal svet zavoda in kako je do pobude prišlo. Ko sodišče prve stopnje brez upravičenega razloga (ustavno dopustni in hkrati tudi pravilni razlog je v izpodbijani sodbi navedlo le glede zavrnitve dokaza z zaslišanjem prič) ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožnika v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njegove pravice do dokaza, to je absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo izključno iz razloga kršitve pravice do dokaza z zaslišanjem ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo opisano pomanjkljivost odpraviti, tako da bo zaslišalo tožnika oziroma stranki skladno z določbami 257. - 263. člena ZPP, nato pa ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter o stroških postopka pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem (tretji odstavek 165. člena ZPP).