Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Organ prve stopnje je odločil o odpustu dolga, zoper kar je tožnik vložil pritožbo, v kateri pa dejansko ne nasprotuje odpustu dolga - izvršilnih stroškov, pač pa v njej ugovarja neopravi ustavitve postopka glede dolga - globe, o čemer organ z izpodbijano (delno) odločbo sploh ni odločal. Zato je drugostopenjski organ pravilno štel, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izdano delno odločbo o odpustu, s katero je njegovemu predlogu za odpust izvršilnih stroškov v celoti ugodil, posledično pa je tudi zaradi pomanjkanja pravnega intersa tožnika njegovo pritožbo pravilno zavrgel.
Tožba se zavrne.
1.S sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 21. 4. 2021 je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ, tudi FURS) tožniku naložila, da mora plačati globo v znesku 150,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v znesku 10,00 EUR. Z izpodbijano odločbo z dne 20. 5. 2021 je organ zahtevi tožnika za odpis davčnega dolga z dne 13. 5. 2021 ugodil in mu odpisal dolg iz naslova stroškov sklepa z dne 21. 4. 2021 v višini 10,00 EUR (točka 1 izreka). Ugotovil je še, da posebni stroški postopka niso bili zaznamovani (točka 2 izreka).
2.V obrazložitvi organ najprej pojasni, da se s to odločbo odloča samo v delu zahtevka za odpis stroškov sklepa (davčni dolg) po sklepu 4933-59097/2017-38 z dne 21. 4. 2021. Organ se glede odpisa davčnega dolga sklicuje na 101. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter na določbe Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Pravilnik). Na podlagi podatkov v vlogi in pridobljenih podatkov iz uradnih poizvedb organ ugotavlja, da so edini vir preživljanja zavezanca socialni transferji, prav tako zavezancu občina Videm plačuje zdravstveno zavarovanje. Glede na navedeno so pri zavezancu izkazane okoliščine, po katerih je možen odpis davčnega dolga, zato se v skladu s sprejetim Pravilnikom in skladno z že citirano določbo 101. člena ZDavP-2 ter v povezavi z višino dolga in višino prihodkov na družinskega člana zahtevku zavezanca ugodi in se odpiše stroške sklepa.
3.Drugostopenjski organ, toženka, je pritožbo tožnika zoper to odločbo zavrgel (točka 1 izreka sklepa z dne 5. 8. 2021) in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni (točka 2 izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo tožnikovi vlogi za odpis stroškov izvršbe ugodil in mu je dolg v tem delu odpisal. Citira 129. in 246. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in pojasnjuje, da je bilo s prvostopenjskim aktom odločeno le o odpisu stroškov izvršbe. Vlogi tožnika je bilo v tem delu v celoti ugodeno, zato z vložitvijo pritožbe ne more doseči boljšega pravnega položaja in za vložitev pritožbe nima pravnega interesa. Glede na navedeno je toženka pritožbo tožnika zaradi pomanjkanja pravnega interesa na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla. V navedenem členu ZUP so namreč opredeljene t.i. procesne predpostavke, torej temeljni pogoji za začetek in tek upravnega postopka, ki morajo biti izpolnjeni ves čas postopka, tudi za začetek in tek postopka s pritožbo. Ker torej pritožba ni dovoljena, če tožnik nima pravnega interesa zanjo in je pravni interes procesna predpostavka, na katero davčni organ pazi ves čas po uradni dolžnosti, ima pomanjkanje pravnega interesa tožnika v konkretnem primeru za posledico zavrženje pritožbe (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
4.Nadalje ugotavlja še, da je tožnik v vlogi z dne 13. 5. 2021 predlagal še ustavitev postopka izvršbe zaradi zastaranja. Ker je organ v izpodbijanem aktu navedel, da se z njim odloča samo o delu zahtevka za odpis stroškov izvršbe, je logično sklepati, da bo o drugem delu zahtevka o morebitni ustavitvi postopka izvršbe zaradi zastaranja odločeno v posebnem postopku. Ker gre za dva zahtevka, ki ju je mogoče ločeno obravnavati, davčnemu organu ni mogoče očitati bistvenih kršitev pravil postopka, ker o vseh zahtevkih tožnika ni odločil z enim aktom, takšno postopanje pa mu omogoča določba 219. člena ZUP, ki določa, da kadar se lahko odloča o kakšni stvari po posameznih zahtevkih, lahko pristojni organ izda odločbo samo o teh delih (delna odločba). Če tožnik odločitve organa glede drugega zahtevka o morebitni ustavitvi postopka izvršbe zaradi zastaranja še ni prejel, ima možnost zahtevati izdajo odločbe zaradi molka prvostopenjskega organa. Ker je tožnik pritožbo zoper odločbo o odpisu vložil 31. 5. 2021, kar je 18 dni po vložitvi zahtevkov, pritožbenih navedb glede zastaranja izvršbe in ustavitve postopka ni mogoče obravnavati kot pritožbe zaradi molka organa, saj v skladu z določbo 222. člena ZUP na dan vložitve te pritožbe še ni potekel dvomesečni rok za odločitev o zadevi.
5.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da je slabega zdravja in brez dohodkov, zato smatra, da ima pravico do odpisa 150,00 EUR. Nadalje kot drugi razlog navaja, da ta izvršba traja že 6 let, kar ni v sorazmerju z višino terjatve 150,00 EUR. Začelo se je po Zakonu o prekrških (ZP-1), ko je tu potekel 4 letni zastaralni rok, so predali na FURS, ki lahko sedaj spet izterjuje po ZP-1 že zastarano stvar. Predlaga, da sodišče ta postopek zaključi in ga oprosti plačila 150,00 EUR. Glede globe 150,00 EUR so bili v šestih letih prekoračeni vsi razumni roki za dokončanje njegove zadeve.
6.Toženka v odgovoru nasprotuje tožbi in sodišču predlaga, naj jo zavrne. Vztraja pri razlogih obrazložitve izpodbijanega akta.
7.Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kar je v zvezi tudi s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi listin strank (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
8.Tožba ni utemeljena.
9.Med strankama ni sporno, da je tožnik z vlogo z dne 13. 5. 2021 predlagal poleg odpusta dolga iz naslova izvršilnih stroškov v višini 10,00 EUR še ustavitev postopka izvršbe v delu globe v višini 150,00 EUR zaradi zastaranja, kakor tudi ne, da je organ z izpodbijano odločbo odločal izrecno le o predlaganem odpustu dolga iz naslova izvršilnih stroškov v višini 10,00 EUR (in v tem delu tudi ugodil tožnikovem predlogu).
10.V obravnavani zadevi tožnik s tožbo ne nasprotuje odločitvi organa, ki mu je odpustil dolg iz naslova stroškov izvršilnega postopka v višini 10,00 EUR. Želi pa, da bi organ odločil še glede globe v višini 150,00 EUR, za katero je uveljavljal zastaranje.
11.Skladno z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma če po tem zakonu ne more biti stranka. Določba prvega odstavka 246. člena ZUP pa nalaga organu druge stopnje, da zavrže pritožbo, če ta ni dovoljena, je prepozna oz. jo je vložila neupravičena oseba.
12.Upoštevaje navedeno pravno podlago ter podatke predloženega upravnega spisa, sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev drugostopenjskega organa pravilna in zakonita, sodišče pa pritrjuje tudi vsem razlogom iz obrazložitve drugostopenjskega akta, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori še navaja:
13.Tožnik je zoper izpodbijano odločbo z dne 20. 5. 2021 vložil pritožbo, v kateri pa dejansko ne nasprotuje odpustu dolga - izvršilnih stroškov v višini 10,00 EUR (le o tem je bilo z izpodbijanim aktom odločeno - gre za delno odločbo, izdano na podlagi 219. člena ZUP, organ pa je tožnikovem predlogu za odpust dolga glede teh stroškov ugodil), pač pa v njej ugovarja neopravi ustavitve postopka glede dolga - globe v višini 150,00 EUR, o čemer organ z izpodbijano (delno) odločbo sploh ni odločal.
14.Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da bo organ o tožnikovem drugem predlogu - o predlagani ustavitvi postopka glede zatrjevanega zastaranja globe v višini 150,00 EUR očitno še odločal oz. če ne bo, bo imel tožnik možnost glede tega zahtevati izdajo odločbe zaradi molka prvostopenjskega organa. Pravilno je namreč tudi pojasnil, da sam drugostopenjski organ njegove vloge - pritožbe v delu navedb glede zastaranja izvršbe in posledičnega predloga za ustavitev postopka ne more šteti še kot pritožbe zaradi molka organa, saj v skladu z 222. členom ZUP na dan vložitve te pritožbe še ni potekel dvomesečni rok za odločitev o zadevi (kar pa je po četrtem odstavku 222. člena ZUP predpogoj, da se lahko predvideva, da gre za molk organa, tj. po preteku tega roka se domneva zavrnitev zahtevka stranke in se šele takrat lahko vloži pritožba zaradi molka organa) - tožnik je namreč pritožbo zoper odločbo o odpisu vložil 31. 5. 2021, kar je le 18 dni po vložitvi njegove vloge za odpust dolga in za predlog, naj se zaradi zastaranja postopek izterjave globe v višini 150,00 EUR tudi ustavi.
15.Zato je po presoji sodišča drugostopenjski organ pravilno štel, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izdano delno odločbo o odpustu tožnikovega dolga v višini 10,00 EUR (s katero je njegovemu predlogu za odpust izvršilnih stroškov v višini 10,00 EUR v celoti ugodil, z izdano delno odločbo pa je odločil le o tem tožnikovem predlogu), posledično pa je tudi pravilno zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika njegovo pritožbo pravilno zavrgel skladno z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 246. člena ZUP.
16.Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.
---
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-2, 246, 246/1
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.