Jedro

Da bi lahko prvo tožeča stranka za uveljavljanje svojih pravic v pravdi dobila brezplačno pravno pomoč, bi morala vsaj verjetno izkazati pogoje za obnovo postopka. Kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, katerega ugotovitve povzema tudi sodišče, pa obstoja teh pogojev ni izkazala, saj kot razlog za obnovo navaja le nepristranskost sodnika, ker ni zaslišal ene izmed predlaganih prič, in neresnične izjave upnika tekom glavne obravnave, navedena razloga pa nikakor ne spadata pod katerega od enajstih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZPP našteva v 394. členu.

Izrek

I. Tožba tožeče stranke A.A. se zavrne.

II. Tožba tožeče stranke B.B. se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo prvo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z obnovo postopka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju, ki se vodi pod opr. št. P 36/2017. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pri ugotavljanju izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči organ za brezplačno pravno pomoč vpogledal v vpisnik Okrožnega sodišča na Ptuju ter ugotovil, da je v predmetni pravdni zadevi bila prvostopenjska sodba izdana dne 1. 6. 2017, drugostopenjska pa dne 3. 10. 2017, ko je zadeva tudi postala pravnomočna. Nadalje iz obrazložitve izhaja še, da je prvo tožeča stranka kot prosilka v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala, da bi predlog za obnovo postopka želela vložiti, ker je po njenem mnenju bil sodnik nepristranski, ker ni zaslišal ene od predlaganih prič, ter ker upnik na eni od obravnav ni govoril resnice. Organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da ima sodišče v okviru procesnega prava pravico, da kot nepotrebne zavrne predloge po zaslišanju prič, če oceni, da njihova izpovedba ne bi doprinesla k razjasnitvi stvari, prav tako pa ugotavlja, da je prosilka predlog po zaslišanju stranke uveljavljala že v pravdi in je torej za ta razlog vedela že v samem teku pravdnega postopka. Po oceni organa za brezplačno pravno pomoč je že v samem teku postopka vedela, da upnik naj ne bi govoril resnice in bi te trditve lahko uveljavljala že pred drugostopenjskim sodišče v okviru pritožbe. Glede na navedeno je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prvo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil, ker prosilka ne izpolnjuje stvarnih (objektivnih) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ni navedla nobenega zakonitega razloga, zaradi katerega bi vložila predlog za obnovo postopka in bi z njim lahko uspela, prav tako pa je zamudila vse roke, ko bi še lahko vložila predlog za obnovo postopka.

3. Prvo tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Tožbo pa vlaga hkrati tudi njen mož (v nadaljevanju drugo tožeča stranka). Pojasnjujeta, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vsebovala vse zahtevane podatke in listine, da je prosilka državljanka a., da izpolnjuje finančne pogoje za pridobitev brezplačne pravne pomoči in da je izid zadeve pomemben za prosilkin socialno ekonomski položaj, saj sta oba invalida. Prav tako navajata, da so izpolnjeni vsi objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tem pojasnjujeta, da je bil narok v predmetni pravdni zadevi opravljen 1. 6. 2017 in da sta zapisnik prejela komaj 12. 6. 2017 skupaj s sklepom ter da nista imela možnosti opozoriti na neresnične izjave upnika. Navajata tudi, da je bil sodnik pristranski, ker ni zaslišal predlagane priče, ki bi vedela izpovedati o sporni situaciji. V nadaljevanju obširno pojasnjujeta dejansko stanje predmetne pravdne zadeve in utemeljujeta, zakaj naj bi bile izjave upnika neresnične. Smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe, hkrati pa sodišču tudi predlagata, da dopusti obnovo postopka.

4. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo v celoti sklicuje na navedbe v izpodbijani odločbi ter vztraja pri svoji odločitvi, da prvo tožeča stranka ne izpolnjuje stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede tožbenih navedb, da prvo tožeča stranka izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa pojasnjuje, da morajo biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjeni tako finančni (subjektivni) kot tudi stvarni (objektivni) pogoji, pri čemer pa organ ne ugotavlja izpolnjevanja drugega pogoja, če oceni, da prosilec enega od kumulativno določenih pogojev ne izpolnjuje. Na koncu opozarja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila le prvo tožeča stranka, prav tako je bila le njej izdana odločba. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Prvo in drugo tožeča stranka pri svojih navedbah in stališčih vztrajata tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri ponovno opisujeta dejansko stanje predmetne pravdne zadeve in kršitve, ki bi se naj zgodile tekom postopka.

K I. točki izreka:

6. Tožba prvo tožeče stranke ni utemeljena.

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da prošnja prvo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

9. Prvo tožeča stranka je zaprosila za brezplačno pravno pomoč za obnovo postopka za že pravnomočno zaključeno pravdno zadevo. Obnovo postopka ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v členih 394. do 401. V 394. členu ZPP so določeni razlogi, zaradi katerih je možna obnova postopka. Tako se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan: 1. če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen; 2. če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; 3. če je bila opravljena osebna vročitev prve vloge, ki se je vročala v postopku, po 142. členu tega zakona, ta način vročitve pa je bil uporabljen zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev; 4. če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena; 5. če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca; 6. če se opira sodna odločba na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina; 7. če je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oziroma sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega; 8. če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej izdana o istem zahtevku med istima strankama; 9. če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena; 10. če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku in 11. če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Predlog za obnovo se vloži v 30 dneh od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodno odločbo v kazenskem postopku. Ne glede na določbo tretjega odstavka 396. člena tega zakona se obnova postopka iz tega razloga ne more več predlagati, če preteče 10 let od dneva, ko je odločba postala pravnomočna.

10. Roki, v katerih je dovoljeno predlagati obnovo postopka, so določeni v 396. členu ZPP. Predlog za obnovo postopka se lahko vloži v tridesetih dneh, in sicer: 1. v primeru iz 1. točke 394. člena tega zakona od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog; 2. v primeru iz 2. in 3. točke 394. člena tega zakona od dneva, ko je bila odločba vročena stranki; 3. v primerih iz 4. točke 394. člena tega zakona, če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, od dneva, ko je bila temu vročena odločba; če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaščenec ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom, od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma pooblaščencu; če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, pa od dneva, ko je stranka zvedela za ta razlog; 4. v primerih iz 5. do 7. točke 394. člena tega zakona od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, če se kazenski postopek ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti; 5. v primerih iz 8. in 9. točke 394. člena tega zakona od dneva, ko je stranka mogla uporabiti pravnomočno odločbo, ki je razlog za obnovo postopka in 6. v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (prvi odstavek 396. člena ZPP). Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča (drugi odstavek 396. člena ZPP). Če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, se obnova postopka ne more več predlagati, razen če se zahteva obnova iz razloga, ki je naveden v 2. in 4. točki 394. člena tega zakona (tretji odstavek 396. člena ZPP).

11. Da bi lahko prvo tožeča stranka za uveljavljanje svojih pravic v pravdi dobila brezplačno pravno pomoč, bi morala vsaj verjetno izkazati pogoje za obnovo postopka iz 394. člena ZPP. Kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, katerega ugotovitve povzema tudi sodišče (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), pa obstoja teh pogojev ni izkazala, saj kot razlog za obnovo navaja le nepristranskost sodnika, ker ni zaslišal ene izmed predlaganih prič, in neresnične izjave upnika tekom glavne obravnave, navedena razloga pa nikakor ne spadata pod katerega od enajstih razlogov za obnovo postopka, ki jih ZPP našteva v 394. členu. Prav tako organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotavlja, da so bili ob upoštevanju dejstva, da je bila drugostopenjska sodba izdana dne 3. 10. 2017, medtem ko je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena šele 15. 2. 2019, več kot očitno zamujeni vsi rokI za vložitev predloga za obnovo postopka, določeni v 396. členu ZPP. Sodišče ob tem še dodaja, da prvo tožeča stranka tudi v tožbi ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj le zatrjuje, da izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko se opredeljuje do izpolnjevanja objektivnega pogoja pa ponovno obširno pojasnjuje, zakaj naj bi bile izjave upnika v pravdnem postopku neresnične ter zakaj naj bi bil sodnik pristranski, ne argumentira pa same utemeljenosti obnove postopka. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prvo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil. 12. Ob tem sodišče še poudarja, da je v prvem odstavku 2. člena ZUS-1 določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Pri tem je upravni akt (drugi odstavek 2. člena ZUS-1) upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Glede na navedeno je sodišče odločalo le o zakonitosti izpodbijane odločbe organa za brezplačno pravno pomoč, ni pa to sodišče pristojno odločati o sami dopustitvi obnove postopka, kot sta v tožbi zaprosila prvo in drugo tožeča stranka.

13. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katera je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo prvo tožeče stranke na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

14. Tožba drugo tožeče stranke ni dovoljena.

15. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora lahko tožbo, s katero se začne upravni spor, vloži tisti, ki varuje svoje pravice ali pravne interese. Stranke v upravnem sporu so opredeljene v 16. členu ZUS-1. To so tožnik, toženec in prizadeta oseba s položajem stranke, če tako določa zakon. Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je lahko v upravnem sporu tožnik tista oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To je oseba, na katere zahtevo je bil začet ali zoper katero teče upravni postopek (prvi odstavek 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) in oseba, ki se je upravnega postopka udeleževala zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP).

16. Sodišče ugotavlja, da je tožbo vložila upravičena oseba, prvo tožeča stranka, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 83/2019 z dne 20. 2. 2019, ki je v navedeni zadevi nastopala kot prosilka v smislu določb 10. in 11. člena ZBPP.

17. Sodišče pa ugotavlja tudi, da je drugo tožeča stranka v zgoraj navedeni tožbi tudi sebe navedla kot tožnika v obravnavani zadevi, pri čemer pa iz podatkov v spisu izhaja, da je stranka v predmetni zadevi le prvo tožeča stranka, in da drugo tožeča stranka v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ni imela položaja stranke (niti stranskega udeleženca).

18. Iz izpodbijane odločbe in vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, nedvoumno izhaja, da je bila izpodbijana odločba izdana in vročena prvo tožeči stranki, ne pa drugo tožeči stranki. Drugo tožeča stranka niti ne trdi, da bi bila udeležena v dosedanjem postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi ne na primer, da bi bila v ta konkretni postopek vključena kot zastopnik ali pooblaščenec prvo tožeče stranke (in na to tudi ne kažejo podatki spisne dokumentacije).

19. Ker drugo tožeča stranka torej ni imela na podlagi določil ZUS-1 zahtevanega položaja (stranke ali stranskega udeleženca) v dosedanjem postopku pred Okrožnim sodiščem na Ptuju za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdano izpodbijano odločbo.

20. Glede na navedeno je sodišče tožbo drugo tožeče stranke zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po ZUS-1 ne more biti stranka. Na to mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).