Jedro

Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker spornega dne v I. izmeni med preventivnim vzdrževanjem na liniji, kljub opozorilom s strani nadrejenega, ni uporabljal prepisanih varnostnih očal, s čimer je kršil predpise o varstvu pri delu ter pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Tožnik v tretji prekat stroja ni nalil olja. Zato je prišlo do okvare stroja in zaustavitve proizvodnje. Tožnik je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, podana 21. 5. 2013, nezakonita in se razveljavi, da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 22. 6. 2013 in še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja, to je obračunati bruto nadomestila plač v višini, kot če bi delal, plačati vse prispevke in davke ter mu izplačati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne mesečne zapadlosti, v 8 dneh ter mu povrniti pravdne stroške.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP ter naslovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa da izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in toženi stranki naloži v plačilo vse stroške postopka.

Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek, napačna in nezakonita. V zvezi z ugotovitvijo o utemeljenosti opozorila tožniku navaja, da je dokazna ocena napačna, saj je uporabo očal raziskovalo v napačno smer in zato zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker je zaključilo, da se očala lahko snamejo in pot z obraza obriše v posebnem prostoru in ne v delavnici. Prezrlo je nasprotja med navedbami tožnika in navedbami tožene stranke ter izpovedbama prič A.A. in B.B., da je bila temperatura pri stroju med 25 in 30 stopinjami Celzija, kar potrjuje izpoved tožnika, da si je zaradi vročine obrisal pot z obraza, zato si je očala za ta čas namestil na čelo. Tako bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je tožnik očala uporabljal. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni dokazni oceni zaključiti, da je tožnik svojo nalogo z nalivanjem olja v stroj opravil strokovno in v skladu z navodili delodajalca, saj je olje nalil v dva od treh prekatov stroja. V tretji prekat ga ni mogel naliti, ker je na njem še potekal remont. O tem, da olja v tretji prekat ni nalil, je obvestil nadrejenega C.C. po telefonu, ko je ob 9.30 uri zapustil delovno mesto. Da je remont na stroju še potekal, izhaja iz izpovedi priče D.D., ki je bil C.C. nadrejeni vzdrževalec, pa tudi iz izpovedi E.E., ki je povedal, da se spomni, da je remont potekal 1. in 2. 4. 2013. Poleg tega temu pritrjuje tudi dejstvo, da 1. 4. v tretji prekat olja ni nalil nihče, saj se olje med remontom, kot je izpovedala priča D.D., ne sme nalivati.

Sodišče prve stopnje je kršilo tudi načelo kontradiktornosti, ker ni zaslišalo bistvene priče v postopku F.F., ki je bil kritičnega dne tožnikov neposredni sodelavec in bi lahko potrdil ali ovrgel tožnikovo navedbo o tem, da pokrov na tretjem prekatu še ni bil montiran. Sodišče prve stopnje pa je napačno zaključilo, da ne gre za bistveno pričo in se je oprlo na izjavo F.F., ki jo je v spis vložila tožena stranka, čeprav izjava ne ustreza pogojem za pisno izjavo priče po določbah ZPP. Sodišče je navedlo, da priče ni zaslišalo, ker s strani strank ni prejelo pričinega naslova, iz zapisnika naroka za glavno obravnavo dne 7. 3. 2014 pa izhaja, da je bila priča tistega dne na zaslišanje vabljena, pa se ga ni udeležila, kar pomeni, da ji je bilo vabilo pravilno vročeno. Ker je tožnik menil, da je priča v Avstriji, si je prizadeval dobiti njen naslov, kar pa mu ni uspelo. Četudi bi se kasneje izkazalo, da naslov priče ni pravi, sodišče tega dokaznega predloga ne bi smelo zavrniti. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da pritožba poskuša v nasprotju z določilom 8. člena ZPP vsak dokaz posebej iztrgati iz konteksta in ga obrazložiti na način, da bi opravičila dejanja tožnika. Namenoma spregleda izpoved priče B.B., ki je izpovedala, da sta s A.A., ko sta bila v delavnici na obhodu, prvič tožnika izrecno opozorila, da mora nositi očala in kasneje, ko sta se vrnila, sta ponovno videla, da jih ne nosi. Opazovala sta ga tri do pet minut, zato je neresnična pritožbena navedba, da je tožnik snel zaščitna očala, da bi si obrisal pot. Pritožbena navedba o neverodostojnosti teh dveh prič je pritožbena novota, saj tožnik njunemu zaslišanju ni nikoli nasprotoval, prav tako pa tudi ni izpodbijal verodostojnosti njunih izpovedi. Pritožba z navedbami, da je bil stroj K-8 dne 2. 4. 2013 še vedno v remontu, sledi nasprotujočim se izjavam tožnika, pri tem pa zanemari izpovedi prič, ki so tožnikove navedbe ovrgle. Prav tako je neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo načelo kontradiktornosti, ko ni zaslišalo priče F.F.. Tožnik ni navedel njegovega naslova, ampak je predlagal, da naj se ga vabi preko naslova tožene stranke. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 7. 3. 2014 izhaja le, da priča ni pristopila in da se po tožnikovem mnenju nahaja v Avstriji. Ob tem tožena stranka še poudarja, da tožnik izjave te priče, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni prerekal. Pritožbene navedbe o formalni nepopolnosti te izjave pa so pritožbene novote.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26799 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako tudi ne v pritožbi zatrjevanih, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi obširno, skrbno, nazorno in zanesljivo obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče strinja s pravilnimi pravnimi in dejanskimi razlogi sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku dne 11. 6. 2012 utemeljeno izdala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker dne 29. 5. 2012 ob 10.55 uri v I. izmeni med preventivnim vzdrževanjem na liniji G., kljub opozorilom s strani nadrejenega, ni uporabljal prepisanih varnostnih očal, s tem pa je kršil predpise o varstvu pri delu ter pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z uporabo očal in pri tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, kot mu to očita pritožba. Iz točke 5 obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev obširno in primerno obrazložilo. Na podlagi izpovedi obeh prič, A.A. in B.B., je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik z njune strani najprej opozorjen na to, da mora nositi zaščitna očala, vendar opozorila ni upošteval, saj sta ga kasneje, ko sta se čez nekaj minut vračala, zopet videla brez očal. Zaradi tega je tožnik prejel pisno opozorilo. Glede na to sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo tožniku, ki je izpovedal, da si je le brisal pot s čela.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi s tožniku očitano kršitvijo dne 2. 4. 2013, ko v tretji prekat stroja K-08 ni nalil olja. Pritožba zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj remont na tem stroju ni bil zaključen in tožnik olja v tretji prekat zaradi tega ni smel naliti. Iz izpovedi D.D. in E.E. dejansko izhaja, da je remont na stroju K-08 potekal 1. in 2. 4. 2013, vendar pa je D.D. na vprašanje tožene stranke izrecno povedal, da ni bilo ovir, da se v stroj nalije olje. Glede na izpoved C.C., da je bil 2. 4. 2013 ob 6.00 uri zjutraj stroj zmontiran, bi tako tožnik lahko v vse tri prekate nalil olje in s tem izpolnil zadolžitev, ki jo je imel. Kot izhaja iz izpovedi vseh treh prič je bil remont zaključen 2. 4. 2013 ob 6.00 uri, zato so pritožbene navedbe, da je v času, ko bi tožnik moral naliti olje tudi v tretji prekat, remont še potekal, v nasprotju z izpovedmi prič.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje le izpisek telefonskih klicev v prilogi pod A10 ne dokazuje, da je tožnik nadrejenega C.C. obvestil, da ni nalil olja v tretji prekat stroja K-8. Priča H.H. je namreč izpovedala, da je sicer slišala telefonski pogovor tožnika z nekom, vendar ni vedela izpovedati, o čem točno je tekel pogovor, saj je slišala le pogovor o dovoljenju tožniku, da zaradi osebnih opravkov tisti dan zapusti delovno mesto. Tožnikov neposredno predpostavljeni, C.C., pa je, zaslišan kot priča, izrecno izpovedal, da ga tožnik dne 2. 4., preden je odšel z dela, ni obvestil, da ni nalil olja v vse prekate. Tako tožnik ni dokazal, da je dne 2. 4. 2013, pred odhodom z delovnega mesta, nadrejenega obvestil, da olja v tretji prekat stroja K-8 ni nalil. S tem, ko sodišče prve stopnje ni kot priče zaslišalo F.F., ni kršilo načela kontradiktornosti, kot mu to neutemeljeno očita pritožba. Sodišče prve stopnje priče ni vabilo, saj tožnik, ki je njeno zaslišanje predlagal, sodišču v postavljenem roku ni posredoval naslova, da bi pričo sodišče lahko vabilo na zaslišanje. Prav tako tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da je pričo klical po telefonu, saj iz uradnega zaznamka z dne 28. 2. 2014 o razgovoru z odvetniško pisarno tožnikovega pooblaščenca na l. št. 27 izhaja, da ima tožnik telefonsko številko te priče. Prav tako tudi iz pritožbe ne izhaja, da bi si tožnik na kakršenkoli način prizadeval pridobiti pričin naslov, pa mu to ni uspelo. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zaključilo, da ta priča ni bistvena priča, ampak je v točki 6 izpodbijane sodbe zapisalo, da tudi izpoved te priče ne bi mogla spremeniti dokazne ocene, na podlagi katere je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. Pravilno je namreč ugotovilo, da je tožnik od C.C. prejel delovno nalogo, da nalije olje v mazalna mesta stroja K-8, zato je bil to nalogo dolžan izpolniti tožnik in ne kdo drug. Naloga je bila tožniku dana v skladu z opisom del in nalog v 2. členu njegove pogodbe o zaposlitvi. Za izvršitev te naloge je bil zadolžen in odgovoren tožnik, ki zadolžitve in odgovornosti za izvršitev ni smel prenesti na drugega delavca. Iz tega razloga tudi ni pomembno, ali pisna izjava priče F.F. ustreza ali ne ustreza pogojem, ki jih določa ZPP, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na sporno izjavo.

Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala iz utemeljenega razloga, zato je redna odpoved iz krivdnega razloga zakonito. Posledično pa je tudi pravilno zavrnilo tožnikov reintegracijski in reparacijski zahtevek.

Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.