Jedro

Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.

Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog A. A. z dne 8.5.2015 zavrne.

Obrazložitev

1. Z dednim dogovorom, ki ga je zapuščinsko sodišče povzelo v sklep o dedovanju, so se dediči dogovorili, da A. A. kot svoj dedni delež po zapustnici (materi) prejme gozdni del parc. št. 1 in 2, obe k. o. ..., ostali del teh dveh nepremičnin in vse ostale nepremičnine pa podeduje B. B. Sklep o dedovanju je bil zemljiškoknjižno realiziran tako, da se je pri vseh nepremičninah (tudi pri nepremičninah parc. št. 1 in 2, obe k. o. ...) vknjižila lastninska pravica za B. B. do celote.

2. Po pravnomočnosti in zemljiškoknjižni realizaciji sklepa o dedovanju je A. A. obvestil zapuščinsko sodišče, da so z delitvijo parc. št. 1 in 2, obe k. o. ..., nastale parcele: 3 in 4, obe k. o. ..., ki na osnovi sklepa o dedovanju pripadata njemu ter parc. št. 5 in 6, obe k. o. ..., ki na osnovi sklepa o dedovanju pripadata B. B. Predlagal je izdajo dodatnega sklepa o dedovanju na osnovi te delitve.

3. Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče odločilo, da nepremičnini parc. št. 3 in 4, obe k. o. ..., na podlagi zakona deduje A. A. in odredilo vpis lastninske pravice za A. A. v zemljiški knjigi.

4. Pritožuje se B. B. Navaja, da je skrbel za starša. Skupaj z družino je skrbel za očeta, ki je hudo zbolel leta 2000. Poskrbel je tudi za pogreb po očetovi smrti. Mama si je leta 2003 zlomila nogo, leta 2004 pa še drugo in postala nepokretna. Skrbel je tudi za mamo, pomagala pa je tudi sestra C. Nekaj časa je imel status družinskega pomočnika. Po tem, ko sta brat in sestra zavrnila, da bosta občini plačevala, je ta status izgubil. Za materin pogreb sta poskrbela s sestro. Brat A. ni socialo ogrožen, saj ima skupaj z ženo kmetijo z gozdom in sta oba z ženo zaposlena. Brat si je več kot 10 let iz domačega gozda pripravljal drva, vendar ne iz gozda, ki naj bi ga podedoval. Bratu je predlagal, da podeduje solastninski delež na drugih nepremičninah. Opisuje svojo dejavnost na kmetiji in nasprotuje delitvi kmetije.

5. A. A. je na pritožbo odgovoril. Opisuje potek zapuščinskega postopka in meni, da pritožbene navedbe na veljavnost dednega dogovora in pravilnost dodatnega sklepa o dedovanju ne morejo vplivati. Predlaga zavrnitev pritožbe.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve (tretji odstavek 214. čl. Zakona o dedovanju). V zemljiški knjigi se dedni dogovor realizira (216. čl. Zakona o dedovanju), če je za vknjižbo sposoben. Obravnavani dedni dogovor za vknjižbo ni sposoben saj delitev parc. št. 1 in 2, obe k. o. .., kakor je z dednim dogovorom predvidena, v času sklepanja dednega dogovora še ni bila izvedena. Ker je samostojen predmet stvarne (lastninske) pravice lahko le zemljiškoknjižna parcela, ne pa njen opisno določen del (11. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 in prvi odstavek 18. čl. Stvarnopravnega zakonika), sklepa o dedovanju skladno z dednim dogovorom zemljiškoknjižno ni bilo mogoče izvesti. Zemljiškoknjižno je bil realiziran tako, da se je tudi pri nepremičninah parc. št. 1 in 2, obe k. o. ..., vpisala lastninska pravica za B. B. 8. Ker je o dedovanju zapustnici lastnega premoženja že odločeno s sklepom o dedovanju z dne 23.4.2013, pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni. Z dodatnim sklepom o dedovanju namreč zapuščinsko sodišče odloči o dedovanju kasneje najdenega premoženja (221. čl. Zakona o dedovanju). Zemljiškoknjižna realizacija sklenjenega dednega dogovora bi bila po izvedeni parcelaciji na osnovi odredbe zapuščinskega sodišča možna zgolj v primeru, da bi z njo soglašala oba prizadeta dediča. Ker jo dedič B.B. odklanja, pogojev za zemljiškoknjižno realizacijo dednega dogovora, kakor jo predlaga A. A., ni; njegov predlog z dne 8.5.2015 je zato treba zavrniti. Zaradi kršitve procesnih pravil je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenjena tako, da se predlog A. A. z dne 8.5.2015 zavrne (354. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

9. S sklenitvijo dednega dogovora na zapuščinski obravnavi dne 23.4.2013 je med dediči nastalo obligacijsko razmerje. Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava. Ker B. B. sodediču A. A. pravico iz tega obligacijskega razmerja odreka, bo le-to A. A. moral uveljaviti v pravdi. Udeleženci zapuščinskega postopka smejo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagati tožbe, s katerimi uveljavljajo svojo lastninsko pravico na kateremkoli veljavnem pravnem naslovu, razen na dednopravnem (peti odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju). Z razlogi, kakršne B. B. navaja v pritožbi, sodediču pravice ne more uspešno odreči.