Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Za uspeh z dajatvenim zahtevkom morata kumulativno obstajati tako podlaga (temelj) kot tudi substancirana trditvena podlaga glede višine.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v postopku osebnega stečaja zoper toženo stranko (v nadaljevanju toženec) obstoji terjatev v korist tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) v višini 22.800,00 EUR in 3.224,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2024 dalje do pla0dila. To7enici je nalo7eilo povra0dilo pravdnih stro61kov v znesku 1.197,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2.Zoper izpodbijano sodbo se prito7euje to7enica. Uveljavlja bistvene kr61itve dolo0db postopka, zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Izpostavlja kr61itev iz 15. to0dke 339. 0dlena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). To7enica je v okviru svojih navedb na naroku dne 1. 9. 2025 v spis vlo7eila elektronsko po61to ste0dajnega upravitelja z dne 4. 3. 2021 (str. 3 zapisnika naroka), zato ne dr7ei, da ta elektronska po61ta ni bila predlo7eena v spis (17. to0dka obrazlo7eitve). To sporo0dilo je v zvezi z odlo0dilnim dejstvom, ali je bil ste0dajni upravitelj seznanjen z vlaganji v nepremi0dnino. Prav tako iz obrazlo7evi sodbe ni jasno, ali se uporabljajo pravila o neupravi0deni obogatitvi ali ne. To7enica zato, ker ni imela soglasja ste0dajnega upravitelja, tudi ni nedobroverna posestnica, 61e posebej, ker je imela sklenjeno kupno pogodbo, pred tem pa tudi v najemni pogodbi dogovorjeno predkupno pravico. Tudi vsebina najemne pogodbe, ki jo je to7enica podpisala s ste0dajnim upraviteljem, je glede povrnitve vlaganj nepo61tena in pretirano stroga. Sodi610de prezre, da je najemna pogodba zapisana tako, da tudi 0de bi to7enica imela pisno soglasje ste0dajnega upravitelja za vlaganja, ne bi bila upravi0dena do povrnitve le teh, kar nasprotuje na0delu vestnosti in po61tenja v poslovnih razmerjih. Ste0dajni upravitelj je bil z deli seznanjen, kar nedvomno izhaja tudi iz elektronske po61te z dne 4. 3. 2021, na61tetim delom ni nasprotoval in jih ni prepovedal. Zatrjevana dela na strehi in in61talacijah zagotovo izpolnjujejo vse zahtevano iz 9. 0dlena najemne pogodbe in gre v bistvu za nujno gestijo, kar je celo dol7enost najemnika, dolo0dena v 13. 0dlenu pogodbe. To7enica je navedla, da je bilo popravilo strehe opravljeno lani (torej v letu 2023), ra0dunov pa ni predlo7eila, saj je dela opravila s pomo0djo prijateljev in sosedov. Zamakanje strehe je gotovo tak61na situacija, da je popravilo nujno potrebno. Sodi610de je tudi kr61ilo 286. 0dlen ZPP, ker je brez izvedbe kateregakoli dokaza zavrnilo to7beni zahtevek in slednje v sodbi obrazlo7eilo s tem, da izpovedba ne more nadomestiti pomanjkanja trditvene podlage, in da to7enica ni podala substanciranih trditev, ne da bi pred tem to7enico pozvalo, da substancira dokazne predloge. Predlagana pri0da A. A. bi izpovedala glede najemnega razmerja, pri0di B. B. in C. C. pa o nujnem popravilu strehe po neurju. Glede zavrnitve zahtevka za pla0dilo zakonskih zamudnih obresti od pla0dane kupnine je potrebno upo61tevati dolo0dbo tretjega odstavka 190. 0dlena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj je bilo pla0dilo kupnine dano na podlagi pogodbe, ki se kasneje ni realizirala in iz tega naslova pripada to7enici nadomestilo v obliki zakonskih zamudnih obresti. Predlaga, da sodi610de druge stopnje prito7ebi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodi610du prve stopnje. To7enica stro61kov prito7benega postopka ni priglasila.
3.To7enec na prito7ebo ni odgovoril.
4.Prito7eba ni utemeljena.
5.V skladu z drugim odstavkom 350. 0dlena ZPP sodi610de druge stopnje preizkusi sodbo sodi610da prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v prito7ebi, pri tem pazi po uradni dol7enosti na bistvene kr61itve dolo0db pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. to0dke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodi610dem prve stopnje) ter 12. in 14. to0dko drugega odstavka 339. 0dlena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
6.Sodi610de druge stopnje uvodoma ugotavlja, da ni podana nobena uradoma upo61tevna bistvena kr61itev dolo0db postopka. To7enica sicer navaja, da je na ve0d mestih v sodbi podana nejasnost oz. medsebojno nasprotje med razlogi o odlo0dilnih dejstvih (ni jasno, ali se uporabljajo pravila o neupravi0deni obogatitvi ali dolo0dbene o najemni pogodbi), s 0dem naj bi bila podana kr61itev po 14. to0dki drugega odstavka 339. 0dlena ZPP.1
7.To7enica v prito7ebi sodi610du prve stopnje o0dita tudi absolutno bistveno kr61itev postopka, ker je v 17. to0dki obrazlo7eitve izpodbijane sodbe napa0dno zapisalo, da elektronska po61ta z dne 4. 3. 2021 ni predlo7e na v spis, uveljavlja prito7beni razlog iz 15. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP.2 Sodi610de druge stopnje po pregledu zapisnika naroka glavne obravnave z dne 1. 9. 2025 ugotavlja, da se je sicer poobla610denka to7enice v svojih navedbah na naroku sklicevala na navedeno elektronsko po61to, iz katere bi naj izhajalo, da je bil ste0dajni upravitelj seznanjen z investicijami to7enice v najeto stanovanje. Prav tako je razvidno, da je poobla610denec to7enca nasprotoval tak61ni razlagi navedene elektronske po61te. Vendar iz zapisnika ne izhaja, da bi poobla610denka to7enice navedeno listino o elektronski po61ti z dne 4. 3. 2021 tudi predlo7ila v spis, to tudi ni nikjer na zapisniku ozna0deno, na koncu zapisnika je le zapisano, da to7ena stranka vlaga stro61kovnik in z rde0dim pisalom pripisano B14 (pod to prilogo je stro61kovnik). Ugotovitev sodi610da prve stopnje v 17. to0dki obrazlo7eitve, da navedena listina ni predlo7ena, tako v celoti ustreza podatkom v spisu. Prito7beni o0ditek o obstoju nasprotja med vsebino spisa in razlogih sodbe je zato neutemeljen. To7enica sicer prilaga izpis elektronske po61te z dne 4. 3. 2021 k prito7ebi, vendar pa tak61en dokaz, ki bi ga to7enica lahko predlo7ila 7ee v postopku pred sodi610dem prve stopnje, ne da bi pojasnila razloge, zakaj ga ni predlo7ila pravo0dasno, v postopku s prito7bo ve0d ni upo61teven (337. 0dlen ZPP).
8.Prav tako je neutemeljen o0ditek, da je sodi610de prve stopnje kr61ilo pravila postopka, ker je zavrnilo dokazne predloge z zasli61anjem pri0d (A. A., B. B., C. C.) brez predhodnega poziva na dopolnitev oziroma, da to7enica substancira dokazne predloge. 7ee ob predlaganju dokaza mora stranka navesti, kaj 7eli z njim dokazati (236. 0dlen ZPP). Izpovedbe pri0d slu7eijo dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne morejo pa nadomestiti odsotnih ali nesubstanciranih trditev (prepoved informativnega dokaza). To7enica v svojih trditvah ni niti ustrezno substancirala vi61ine in strukture vlaganj, zato izvedba dokazov z zasli61anjem pri0d glede opravljanja del ali vsebine najemnega razmerja ne bi mogla vplivati na odlo0ditev. Sodi610de je sicer dol7no skrbeti, da se pred obravnavo ali med njo navedejo vsa odlo0dilna dejstva, in da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in o tem ponudijo ali dopolnijo dokazila (285. 0dlen ZPP). Nima pa te dol7nosti, 0de je bila to7enica opozorjena na pomanjkljivosti s strani nasprotne stranke.3 To7enec je 7ee v odgovoru na to7bo opozarjal, da nobeno delo ni izkazano, da tega ne izkazuje cenilno poro0dilo iz leta 2024, ki izkazuje vi61jo vrednost nepremi0dnin zaradi spremembe tr7enih cen nepremi0dnin. Ponovno je bila to7enica s strani nasprotne stranke na prvem naroku glavne obravnave opozorjena, da nobeno vlaganje ni na zadosten na0din opredeljeno, niti 0dasovno, niti glede vrednosti in da trditev ne more nadomestiti s predlaganimi dokazi in s postavitvijo izvedenca. Materialno procesno vodstvo v danem primeru tako ni bilo potrebno, saj je to7nico na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb opozorila 7ee nasprotna stranka.4 Relativno bistvena kr61itev dolo0db postopka iz 285. 0dlena ZPP zato ni podana. Sodi610de prve stopnje je tako tudi pravilno obrazlo7eilo, da zasli61anja predlaganih pri0d ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.
9.V predmetni zadevi je to7enica zahtevala, da sodi610de ugotovi, da v postopku osebnega ste0daja zoper to7enca obstoji njena terjatev, ki izvira iz njenih vlaganj v nepremi0dnino, ki jo je imela v najemu od leta 2020, na podlagi najemne pogodbe sklenjene z A. A. in kasneje, ko je bila nepremi0dnina vrnjena v ste0dajno maso (2021), s ste0dajnim upraviteljem. Na podlagi zagotavljanja ste0dajnega upravitelja in dogovorjene predkupne pravice v najemni pogodbi je izvajala nujno potrebna vzdr7evalna dela na nepremi0dnini. Kot dokaz je prilo7eila cenitev iz leta 2024, po opravljenih vlaganjih in cenitev iz leta 2021, ki je bila izdelana v okviru priprav na prodajo nepremi0dnine v ste0daju. Razliko v vrednosti nepremi0dnin med obema cenitvama naj bi predstavljal njen vlo7ek v nepremi0dnino, to je 22.800,00 EUR. Da so bila vlaganja izvedena, prikazujejo tudi slike iz obeh cenitev. Podrobneje pa naj bi bila vlaganja razvidna iz prijave terjatve v ste0dajnem postopku. V tej zvezi je pojasniti, da manjkajo0dih trditev ni mogo0de nadome10diti z neopredeljenim sklicevanjem na priloge. Ni namre0d naloga sodi610da, da samo iz prilog razbira, kaj so pravno relevantne navedbe to7nice. Vsaj splo61ne dejanske navedbe morajo biti razvidne iz to7be, sklicevanje na priloge pa se lahko nana61a le na dokaz teh navedb ali na njihovo natan0dnej61e substanciranje. Smisel tak61nega pristopa je v tem, da mora biti ves 0das postopka jasno, kaj je trditvena podlaga, ki jo sme sodi610de pri odlo0danju upo61tevati.5 Sodna praksa je 7e ve0dkrat opozorila, da sodi610de ni dol7no brskati po dokumentaciji stranke in iz nje lu610diti potrebnih trditev, temve0d je to naloga stranke.6
10.Sodi610de prve stopnje je tako pravilno presodilo (27. in 28. to0dka obrazlo7eitve), da to7nica ni podala zadostne trditvene podlage glede obstoja in vi61ine svojih vlaganj, to7nica pa tudi ne more uspeti s svojim sklicevanjem na konkretizacijo v prilogah, ki naj bi bila podana v cenilnem poro0dilu in prijavi terjatve v ste0daju. Sodi610de druge stopnje namre0d ugotavlja, da tudi v prilo7enem (pred pravdo pridobljenem) cenilnem poro0dilu, ki se po stali610du sodne prakse 61teje kot del strankinih trditev, ni konkretizirano, konkretno katera vlaganja so bila opravljena in tudi v prijavi terjatve (A3) so zgolj na splo61no opisana vlaganja, da je bila potrebna napeljava nove elektri0dne in61talacije, da je bila dotrajana vodovodna in61talacija, da so bila zamenjana okna in vrata, da se je polo7ila nova keramika in sanirale stene (pri tem ni navedeno katera dela so se opravila na strehi, ali le menjava posameznih opek ali celotne kritine, koliko oken je bilo zamenjanih, kaj je bilo v kopalnici obnovljeno, v kak61ni kvadraturi je bila polo7ila keramika, koliko je pla0dala za material, koliko ur dela je na primer bilo opravljeno).
11.Ker je bilo treba to7beni zahtevek zavrniti 7ee zaradi neizpolnjenega trditvenega bremena glede obstoja in vi61ine vlaganj, kot je to pravilno zaklju0dilo 7ee sodi610de prve stopnje, se sodi610de druge stopnje z ostalimi zatrjevanimi kr61itvami glede same narave pogodbenega razmerja (kako razlagati pogodbena dolo0dila) ter obstoja nujne gestije ni ukvarjalo. Za uspeh z dajatvenim zahtevkom morata namre0d kumulativno obstajati tako podlaga (temelj) kot tudi substancirana trditvena podlaga glede vi61ine. Ker to7nica kljub opozorilom ni navedla konkretno opredeljenih dejstev o obsegu in vrednosti opravljenih vlaganj, izvedba ostalih dokazov ter vsebinsko presojanje ostalih spornih vpra61anj ne bi mogla pripeljati do druga0dne odlo0ditve.
12.Pravilno je sodi610de prve stopnje zavrnilo tudi zahtevek za pla0dilo zakonskih zamudnih obresti (3.224,15 EUR) od pla0dane kupnine za nakup predmetnih nepremi0dnin v ste0dajnem postopku, katero naj bi ste0dajni upravitelj eno leto zadr7eal. Tretji odstavek 190. 0dlena OZ (na katerega se sklicuje prito7eba) dolo0da, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve koristi nastane, 0de kdo kaj prejme glede na podlago, ki se ni uresni0dila ali je pozneje odpadla. Nadalje 193. 0dlen OZ dolo0da, da je treba vrniti plodove in pla0dati zamudne obresti, 0de je bil pridobitelj nepo61ten od dneva pridobitve, sicer pa od dneva vlo7eitve zahtevka. Zamudne obresti po svoji naravi predstavljajo civilne plodove denarja oziroma od61kodnino za zamudo pri izpolnitvi denarne obveznosti. 0de je bila kupnina dana na podlagi pogodbe, ki je kasneje odpadla, nastane obveznost vra0dila (kondikcija) z trenutkom razdrtja/neizpolnitve pogodbe. Obresti kot zamudne obresti pripadajo upniku le od trenutka, ko pride dol7nik v zamudo z vra0dilom (378. 0dlen OZ) oziroma od vlo7eitve zahtevka, ne pa avtomati0dno kot nadomestilo za celotno obdobje od pla0dila kupnine, razen 0de je izkazana nedobrovernost prejemnika. Zahtevek za vra0dilo kupnine, pla0dane na podlagi prodajne pogodbe, glede katere je bilo soglasje sodi610da k njeni sklenitvi kasneje razveljavljeno, predstavlja kondikcijski zahtevek (tretji odstavek 190. 0dlena OZ). Ker je to7enec (ste0dajni dol7nik) kupnino prejel na podlagi takrat veljavnega pravnega posla in sodnega sklepa, je bil ob prejetju denarnih sredstev dobroveren. Skladno s 193. 0dlenom OZ je dobroverni prejemnik dol7an vrniti zamudne obresti 61ele od dneva vlo7eitve zahtevka oziroma od trenutka, ko je pri61el v zamudo z vra0dilom (378. 0dlen OZ). Zahtevek to7nice za pla0dilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od dneva pla0dila kupnine do njene vrnitve (od 10. 3. 2023 do 5. 2. 2024) je zato materialnopravno neutemeljen. Kot izhaja iz podatkov spisa, kar ni sporno, je bila to7nici kupnina vrnjena takoj, ko je ste0dajni upravitelj bil seznanjen z razveljavitvijo soglasja sodi610da k sklenjeni kupni pogodbi za sporne nepremi0dnine med to7nico in ste0dajnim dol7nikom.
13.Odlo0danje o stro61kih prito7be je odpadlo, saj niso bili priglaseni.
14.Glede na obrazlo7e no je sodi610de druge stopnje prito7ebo to7nice zavrnilo in sodbo sodi610da prve stopnje potrdilo (353. 0dlen ZPP).
-------------------------------
1V skladu z navedeno dolo0dbo je bistvena kr61itev dolo0db pravdnega postopka vedno podana, 0de ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, 0de je izrek sodbe nerazumljiv, 0de nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali 0de sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odlo0dilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.
15.točka drugega odstavka 339. člena ZPP določa: "če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi."
3Vprašanja sklepčnosti v praksi sodišč prve stopnje, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 64 in sodba Vrhovnega sodišča RS, III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2014.
4Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2014.
5Podobno tudi VSL sodba II Cpg 678/2021 z dne 31. 12. 2021.
6Glej tudi VSL sodba I Cpg 308/2021 z dne 17. 2. 2022 in M. Voglar: Vprašanja sklepčnosti v praksi sodišč prve stopnje, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 56.