Jedro

Po mnenju revizijskega sodišča je zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem prestroga in da bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, toženec pa je zoper sodbo sodišča druge stopnje po pooblaščeni odvetnici vložil revizijo.

2. Sodišče prve stopnje je revizijo zavrglo, češ da je odvetnica, ki jo je vložila, predložila novo pooblastilo, da pa v njem ni izrecno navedeno, da je pooblaščena za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma revizije.

3. Sodišče druge stopnje je ob odločanju o toženčevi pritožbi sklep o zavrženju revizije potrdilo. Pritrdilo je prvostopenjskemu sodišču, da je bilo pooblastilo novo, saj je bilo dano v času, ko je tožencu že nastala pravica vložiti revizijo; pač pa njegovi oceni ni bilo popolno. Nepopolno pa je bilo zato, ker ni bilo posebno: iz njega bi moralo nedvomno izhajati, da je izdano za zastopanje v konkretnem revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem, vendar ni. Dodalo je, da sodišče prve stopnje kljub nepopolnosti pooblastila ni bilo dolžno postopati po določbah 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker gre za procesno dejanje odvetnice ter je odločitev o zavrženju revizije zato procesno pravilna.

4. Sklep sodišča druge stopnje toženec izpodbija z revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve procesnih pravil, v okviru katerih zatrjuje kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic in ustavne pravice do pravnega sredstva. Navaja, da je bilo pooblastilo, ki ga je ob vložitvi revizije predložila njegova pooblaščena odvetnica, novo, saj je bilo izdano po tem, ko je že pridobil pravico do revizije; bilo je tudi popolno, saj je bilo v njem, v prvem odstavku besedila, zapisano, da je odvetnica pooblaščena za vložitev vseh izrednih pravnih sredstev, torej tudi revizije. Ker o reviziji odloča le Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je zahteva pritožbenega sodišča po navedbi, da je bilo pooblastilo dano za vložitev revizije pri Vrhovnem sodišču v nasprotju z zakonom. Opozarja na določbo drugega odstavka 95. člena ZPP, iz katerega izhaja izključno zahteva po predložitvi pooblastila, ki mora biti novo, ker pač splošno pooblastilo za vložitev izrednih pravnih sredstev po določbi prvega odstavka istega člena zakona ne zadošča; smisel zakona je torej v tem, da mora biti v pooblastilu navedeno, da je dano posebej za izredna pravna sredstva, ni pa treba v njem natančno navajati, za katero pravno sredstvo je pooblastilo dano in še manj, da velja za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem. Zahtev, določenih v zakonu, sodišče ne more zaostrovati. Glede na to, da je Ustavno sodišče določbo drugega odstavka 108. člena ZPP ocenilo za neustavno in jo razveljavilo, ne velja niti argument pritožbenega sodišča, da pooblaščenca, ki vloži izredno pravno sredstvo, ni treba pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge po določbah 108. člena ZPP.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (prvi in drugi odstavek 375. člena ZPP).

6. Revizija je utemeljena.

7. Pravdne stranke, tudi, če so tega sposobne, procesnih dejanj niso dolžne opravljati same. Opravljajo jih lahko po zakonitih zastopnikih (ko niso poslovno in pravdno sposobne ali ko obstoji kakšen drug razlog, zaradi katerega ne morejo same ščititi svojih interesov pred sodiščem) ali po pooblaščencih (ko sicer so poslovno in pravdno sposobne, a se v okviru te sposobnosti za zastopanje v pravdi pooblastijo s pogodbo o zastopanju tretjo osebo – pooblaščenca). Ker pooblaščenci, to je pogodbeni zastopniki, črpajo svoja pooblastila iz volje stranke, imajo pravdna dejanja, ki jih opravijo, enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama, vendar le, če so opravljena v mejah pooblastila (92. člen ZPP). Glede na vsebino pooblastila pooblaščencu in glede na osebo pooblaščenca ZPP loči dva tipa pooblastil:

(1) pooblastilo za posamezno procesno dejanje,

(2) pravdno pooblastilo oziroma pooblastilo za vsa pravdna dejanja, ki se po vsebini razlikuje glede na to, ali je dano odvetniku, ali osebi, ki ni odvetnik (94. člen in prvi odstavek 95. člena ZPP). Pravdno pooblastilo odvetniku je neomejeno; na njegovi podlagi je odvetnik upravičen opraviti vsa procesna dejanja do izdaje odločbe, s katero je postopek pravnomočno končan, za tem pa še posamezna druga procesna dejanja, ki ne posegajo v pravnomočno odločitev (npr. predlagati sme vrnitev predujma, izdajo popravne ali dopolnilne sodbe ipd.). Posamezna procesna dejanja, ki jih sme odvetnik opraviti na podlagi pravdnega pooblastila, so v določbi prvega odstavka 95. člena ZPP našteta le primeroma.

8. Drugače je z zahtevami glede pooblastila odvetniku za vložitev izrednih pravnih sredstev. ZPP namreč v drugem odstavku 95. člena določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo.

9. Zahteva prvostopenjskega in pritožbenega sodišča v konkretni zadevi, da mora biti pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva posebno, nima podlage v zakonu, pa tudi ne v sodni praksi Vrhovnega sodišča. V posameznih odločbah, s katerimi je le-to zavrglo predlog za dopustitev revizije ali revizijo zaradi nepredložitve pooblastila ali predložitve pomanjkljivega pooblastila, je sicer res zapisano, da mora biti pooblastilo za vložitev predloga oziroma revizije izdano v času, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva in da mora biti iz njega razvidno, da je dano za zastopanje v postopku z (določenim) izrednim pravnim sredstvom, vendar je v vseh zadevah kot pravna podlaga za zavrženje navedena določba drugega odstavka 95. člena ZPP, ki vložniku izrednega pravnega sredstva nalaga le predložitev novega pooblastila, in sicer tako v primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo pooblastilo izdano pred nastankom pravice vložiti izredno pravno sredstvo in torej ni bilo novo (1), kot tudi v primerih, ko v pooblastilu ni izrecno navedeno, da je dano za vložitev (določenega) izrednega pravnega sredstva (2) oziroma v primerih, ko pooblastilo ni niti novo, niti posebno (3). Po mnenju revizijskega sodišča je zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem prestroga in da bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP: ker so izredna pravna sredstva izjema, saj posegajo v pravnomočnost sodne odločbe, naj bo odločitev zanje rezultat posebnega preudarka stranke (4). Potem, ko je postopek pravnomočno končan, za vsa procesna dejanja, ki jih še lahko opravi, odvetnik novo pooblastilo potrebuje samo za vložitev izrednih pravnih sredstev (predlog za popravo ali dopolnitev sodbe, predlog za vrnitev predujma, predlog za potrditev pravnomočnosti itd. lahko vloži na podlagi splošnega pravdnega pooblastila iz prvega prvem odstavka 95. člena ZPP). Novo pooblastilo je potemtakem hkrati tudi posebno (5). V vseh zadevah revizijskega sodišča, na katere se je pri odločitvi oprlo pritožbeno sodišče, je bila revizija zavržena zato, ker je pooblastilo izviralo iz časa pred nastankom strankine pravice vložiti izredno pravno sredstvo in ne zato, ker je izostal zapis, da je bilo dano za vložitev točno določenega izrednega pravnega sredstva.

10. Praksa Ustavnega sodišča glede veljavnosti pooblastila za zastopanje v postopku z ustavno pritožbo je drugačna: v pooblastilu mora biti izrecno navedeno, da je bilo dano za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem. (6). Vendar je tu pravna podlaga drugačna: medtem, ko veljavnost pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva pred Vrhovnim sodiščem določa drugi odstavek 95. člena ZPP in sicer tako, da veljavnost pogojuje le s časom izdaje pooblastila, v postopku pred Ustavnim sodiščem zahteva po posebnem pooblastilu temelji na izrecni določbi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču in 21. člena Poslovnika Ustavnega sodišča. 11. Ne glede na navedeno pa je iz pooblastila, ki ga je kasneje zavrženi reviziji predložila toženčeva odvetnica, razvidno, da je bilo le-to dano tudi za vložitev izrednih pravnih sredstev. Sestavljeno je namreč na formularju, ki poleg upravičenj odvetnika, izvirajočih iz splošnega pooblastila iz prvega odstavka 95. člena ZPP, vsebuje tudi pooblastilo vložiti vsa izredna pravna sredstva. Je torej posebno pooblastilo v smislu razumevanja sodišč prve in druge stopnje, da je novo, pa tako ni bilo sporno.

12. Ker je bila torej zagrešena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 95. člena istega zakona, je revizijsko sodišče sklepa sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z revizijo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP).

Op. št. (1): Na primer zadeva II DoR 6/2009, v kateri je pojasnjeno, da pooblastilo, izdano z datumom pred izdajo pritožbene odločbe, ni novo in posebno pooblastilo v smislu določbe drugega odstavka 95. člena ZPP.

Op. št. (2): Tako iz razlogov sklepa VIII Ips 34/2005 izhaja, da je treba po določbi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo, kar pomeni, da mora pooblastilo ne le izvirati iz časa po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, temveč mora biti tudi posebno – v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje v postopku revizije pred Vrhovnim sodiščem. Iz drugega odstavka pooblastila jasno izhaja, da je bilo odvetniku dano splošno pooblastilo po prvem odstavku 95. člena ZPP, ne pa posebno pooblastilo za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva po drugem odstavku istega člena. Ker odvetnik ni imel izrecnega pooblastila za revizijo, jo je revizijsko sodišče zavrglo.

Op. št. (3): Iz obrazložitve v zadevi II DoR 265/2009 izhaja, da mora ob vložitvi izrednega pravnega sredstva odvetnik po določbi drugega odstavka 95. člena ZPP predložiti novo pooblastilo in da mora biti po ustaljeni sodni praksi iz njega razvidno tudi, da je dano za vložitev prav tega izrednega pravnega sredstva; če odvetnik ne ravna tako, je revizija nedovoljena. Pooblastilo, v katerem je s korekturnim trakom prekrito prvotno besedilo in na istem mestu zapisan nov datum in namen pooblastila ne izpolnjuje pogojev za novo in posebno pooblastilo iz drugega odstavka 95. člena ZPP.

Op. št. (4): Tako na primer sklep X Ips 811/2007. Op. št. (5): Iz razlogov sklepa II Ips 101/2009 izhaja enak zaključek: „Obseg odvetnikovih pravic po pooblastilu za pravdo določa prvi odstavek 95. člena ZPP, po drugem odstavku tega člena pa mora za vložitev izrednega pravnega sredstva odvetnik predložiti novo pooblastilo. Logična razlaga te določbe je, da pomeni novo pooblastilo tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za pravdo, temveč izvira iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. Ta pravica nastane po pravnomočnosti sodbe, ko stranka izve za rezultat pritožbenega postopka in se v skladu z njim odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva. Tedaj šele lahko stranka pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva in le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo, ki je hkrati posebno, ker velja izključno za vložitev izrednega pravnega sredstva.“ Op. št. (6): Glej na primer sklepe Up-306/99, Up-387/2000, Up-296/2002.