Jedro

Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče preizkuša pritožbene navedbe z vsemi dokazi, ki so v spisu v času odločanja, ne glede na to, ali so v korist ali v škodo obdolženca, razen če bi odločitev o pritožbi oprlo izključno na takšna nova dejstva in nove dokaze, ki jih izpodbijana odločba nima.

Po odreditvi pripora bi preiskovalni sodnik moral, če je štel, da obd. D. ob zaslišanju dne 15.6.1998 ni bil sposoben dati zagovora, nemudoma zaslišati obdolženca, ko je bil za to sposoben, sicer bi se lahko štelo, da mu je bila kršena pravica do obrambe v smislu 2.odst.203.čl. ZKP.

S kaznivim dejanjem, ki se očita D.D.-ju (neupravičena proizvodnja in promet z mamili), in obstojem nevarnosti, da bi ga ponovil, se povzroča nevarnost za zdravje in življenje ljudi, saj je splošno znano, da uživanje mamil, zlasti tako nevarnih kot je heroin, pogosto vodi v psihično in organsko odvisnost od njih, kar povzroča hudo okvaro zdravja in tudi smrt odvisnikov. Zaradi nevarnosti takih hudih posledic za zdravje in življenje ljudi je pripor sorazmeren ukrep.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. D.D. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obd. D.D. je okrožna državna tožilka iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pred Okrožnim sodiščem v Celju zahtevala preiskavo zaradi utemeljenega suma, da se je z M.A., Ž.Ž., V.H., D.N., Z.P. in A.O. združil zaradi izvrševanja kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 2. odstavku 196. člena KZ. Obd. D.D. je bil dne 15.6.1998 priveden k preiskovalnemu sodniku in zaslišan, vendar je potem, ko je dal osebne podatke, bil poučen o svojih pravicah v kazenskem postopku kot obdolženec, izjavil, da je razumel, česa je osumljen, da pa se ne more zagovarjati, ker tega ni sposoben zaradi vpliva heroina, ki ga je vzel dne 13.6.1998. Na predlog državne tožilke je bil zoper obd. D. odrejen pripor največ za en mesec zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od 14.6.1998 od 7.40 ure dalje, ko je bil prijet. Pritožbo zagovornika obd. D.D. zoper sklep o priporu je senat Okrožnega sodišča v Celju zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zagovornika je le-ta vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in drugih kršitev postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost sklepa ter zaradi kršitve 15., 19. in 20. člena Ustave Republike Slovenije. Trdi, da obd. D.-ju zahteva za preiskavo očita prodajo le nekaj gramov heroina in še to tajnemu policijskemu sodelavcu, sklep naj ne bi opredelil dejanja obdolženca, zaradi česar ni utemeljenega suma, da bi se bil združil z ostalimi obdolženci zaradi preprodaje mamil. Obd. D. ni bil zaslišan v predpisanem roku 24 ur od odvzema prostosti, saj zaslišanja, ko se zaradi vpliva mamila ni mogel zagovarjati, ni mogoče upoštevati.

Sklep se nezakonito sklicuje na listine v spisu, ker jih v spisu ob izdaji sklepa preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ni bilo, in na zagovor Z.P., ki ni verodostojen. Navaja še, da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi. Kršitve kazenskega zakona ne obrazlaga. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se pripor zoper obdolženca odpravi.

Vrhovni državni tožilec je mnenja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker ne navaja, katere določbe kazenskega postopka naj bi bile kršene in v bistvu uveljavlja le zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Zahteva zagovornika obd. D.D. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. odstavka 420. člena ZKP se zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred njo, lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev kazenskega postopka pa le, če so te vplivale na zakonitost sodne odločbe.

Stališče Vrhovnega sodišča je, da je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljeno, da obstaja utemeljen sum, da je obd. D.D. storil kaznivo dejanje, zaradi katerega je zoper njega zahtevana preiskava v takem obsegu, kot je opisano v njej, torej ne le zaradi navideznega odkupa mamila tajnega policijskega sodelavca, ampak tudi zaradi vloge obd. D. pri nameravanem razpečevanju 0,5 kg heroina (točka 1 zahteve za preiskavo) in tudi prodaje heroina A.Š.-ju (točka 2 b zahteve za preiskavo), zato razlogov, ki so v izpodbijanem sklepu o tem, ne ponavlja.

Strinja se tudi z razlogi v izpodbijanem sklepu, s katerimi je utemeljena realna in konkretna nevarnost, da bi obd. D.D. na prostosti ponavljal tovrstno kaznivo dejavnost. Zmotno je stališče v zahtevi za varstvo zakonitosti, da se senat pri utemeljevanju te nevarnosti v izpodbijanem sklepu ne bi smel sklicevati na listine v drugih kazenskih spisih proti obdolžencu, ker jih sklep preiskovalnega sodnika ni upošteval. Pri odločanju o pritožbi lahko sodišče preizkuša pritožbene navedbe z vsemi dokazi, ki so v spisu v času odločanja, ne glede na to, ali so v korist ali v škodo obdolženca, razen če bi odločitev o pritožbi oprlo izključno na takšna nova dejstva in nove dokaze, ki jih izpodbijana odločba nima. V obravnavanem primeru pa je pritožbeni senat z listinami v spisu samo podkrepil razloge, s katerimi je bila v sklepu preiskovalnega sodnika utemeljena ponovitvena nevarnost. Zahteva za varstvo zakonitosti nima prav, da so bile kršene določbe kazenskega postopka, ker preiskovalni sodnik obd. D.D. ni ponovno zaslišal v roku 24 ur. Po določbi 2. odstavka 203. člena ZKP res mora preiskovalni sodnik zaslišati tistega, ki mu je vzeta prostost, v roku 24 ur od tedaj, ko mu je bila vzeta. Ta določba je bila spoštovana in obd. je bil pred preiskovalnim sodnikom zaslišan dne 15.6.1998, le da je zagovor odklonil, češ da je pod takim vplivom heroina, da psihično ni sposoben podati zagovora. Po odreditvi pripora bi preiskovalni sodnik moral, če je štel, da obd. D. ob zaslišanju dne 15.6.1998 ni bil sposoben dati zagovora, nemudoma zaslišati obdolženca, ko je bil za to sposoben, sicer bi se lahko štelo, da mu je bila kršena pravica do obrambe v smislu 2. odstavka 203. člena ZKP. O tem, kakšno je bilo stališče preiskovalnega sodnika glede obdolženčeve sposobnosti za zagovor, oziroma, kdaj naj bi postal sposoben, da zagovor poda, v spisu ni podatkov. Ne glede na to pa zahteva niti ne trdi, da bi ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa in kako naj bi vplivala, zato ne gre za kršitev določb kazenskega postopka v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP.

Vrhovno sodišče se tudi strinja s stališčem v izpodbijanem sklepu, da se s kaznivim dejanjem, ki se očita obd. D.D.-ju, in obstojem nevarnosti, da bi ga ponovil, povzroča nevarnost za zdravje in življenje ljudi, saj je splošno znano, da uživanje mamil, zlasti tako nevarnih kot je heroin, pogosto vodi v psihično in organsko odvisnost od njih, kar povzroča hudo okvaro zdravja in tudi smrt odvisnikov. Zaradi nevarnosti takih hudih posledic za zdravje in življenje ljudi je vrhovno sodišče mnenja, da je pripor, čeprav je hud poseg v ustavno pravico obdolženca do osebne svobode, sorazmeren ukrep in torej ne gre za kršitev z ustavo zavarovane pravice do osebne svobode, zato je zahtevo zagovornika obd. D.D. za varstvo zakonitosti zavrnilo.