Jedro

Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku izreka spremeni tako, da se ugovor zavrne na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdi za ugotovitev, da izvršba na nepremičnine tretje Terezije Rožmanec ni dopustna, oziroma do izteka zakonskega roka 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, če tretja pravde ne začne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tretje T. R. z dne 11. 8. 2011 zoper sklepa o izvršbi opr. št. In 55/2010 in VL 187220/2010 (prvi odstavek izreka sklepa). V drugem odstavku izreka sklepa je izvršbo z rubežem in prodajo nepremičnine z oznako ID 000 (stanovanje št. X z oznako Y v stavbi z naslovom N.), nepremičnine par. št. A ter nepremičnine ID 111 (stanovanje št. B z oznako C v stavbi z naslovom M.) v izvršilnih zadevah In 55/2010 in VL 187220/2010 odložilo do pravnomočnosti predmetnega sklepa o zavrnitvi ugovora tretje. V tretjem odstavku izreka sklepa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega ugovornega postopka.

2. Zoper prvi odstavek izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje tretja T. R. zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je sodišče njen ugovor zavrnilo, ker svoje pravice ni verjetno izkazala, pri tem pa je napačno uporabilo materialno pravo, saj bi zavrnitev ugovora sodišče lahko s 64. členom ZIZ utemeljevalo le v primeru, če nobeden od upnikov na ugovor ne bi odgovoril. Ker pa sta tako primarni kot pristopni upnik na ugovor tretje odgovorila in mu nasprotovala, bi moralo sodišče po drugem odstavku 65. člena ZIZ ugovor avtomatično zavrniti in ga ne obravnavati po vsebini – vsebinski obravnavi je namenjena pravda za nedopustnost izvršbe. Nezakonita je tudi vsebinska presoja tega ugovora brez naroka. Tretja v pritožbi še odgovarja na navedbe upnikov iz odgovora na njen ugovor, v zvezi z vsebinsko presojo ugovora pa dodaja, da sodišče očitno ne dvomi v to, da je 2. 8. 2010 sklenila pravni posel, s katerim ji je dolžnik prodal stanovanji, vendar po je do zaznambe sklepa o izvršbi prišlo pred vknjižbo tretje kot lastnice, zato sta upnika pridobila pravico do poplačila tudi iz navedenih nepremičnin. Sodišče se ni opredelilo do navedb in dokazov tretje, da je navedeni stanovanji opremljala že v letu 2008, kar dokazuje, da je imela nepremičnini v posesti že pred zaznambo sklepa o izvršbi oziroma že celo pred izdajo sklepa o izvršbi in zapadlostjo terjatev. Svojo močnejšo pravico je tako tretja dokazala, upnika pa tega niti nista prerekala. V zvezi s tem opozarja, da se sodišče ni opredelilo do v ugovoru citirane odločbe Ustavnega sodišča. Tretja priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upnikoma M. L. in T., d.o.o.. Odgovor je podal le slednji, ki pritožbene navedbe tretje prereka in predlaga zavrnitev pritožbe, priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). V skladu z navedeno določbo je tretja 11. 8. 2011 vložila ugovor tretjega zoper sklepa o izvršbi In 55/2010 in VL 187220/2010, v katerem je uveljavljala obstoj lastninske pravice na nepremičnini z oznako ID 000 (stanovanje št. X z oznako Y v stavbi z naslovom N.), nepremičnini par. št. A ter nepremičnini ID 111 (stanovanje št. B z oznako C v stavbi z naslovom M.). V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ je sodišče prve stopnje ugovor tretje vročilo v odgovor upnikoma iz zgoraj navedenih izvršilnih zadev, M. L. in T., d.o.o., ki sta v pravočasnih odgovorih na ugovor ugovorne navedbe tretje prerekala oziroma sta ugovoru tretje nasprotovala.

7. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor zavrnilo iz razloga, da tretja svoje pravice ni verjetno izkazala (peti odstavek 64. člena ZIZ). V obrazložitvi sklepa je zapisalo, da je v obeh obravnavnih zadevah do zaznambe sklepa o izvršbi prišlo, preden je bila tretja vknjižena kot lastnica v zemljiški knjigi (49. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ, po katerem se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo), zato sta oba upnika s trenutkom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobila pravico do poplačila iz nepremičnin, ki so predmet ugovora tretje (170. člen ZIZ, načelo zaupanja v zemljiško knjigo – 10. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).

8. Tretja v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost takega stališča sodišča prve stopnje. Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, 2) odsvojitelj mora imeti razpolagalno sposobnost, 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla, 4) izpolnjeni morajo biti drugi, z zakonom določeni pogoji. Dodaten zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo (40. in 49. člen SPZ). Vendar pa Ustavno sodišče RS, enako kot novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več absolutnih učinkov. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-591/10 z dne 2. 12. 2010 namreč izhaja, da začne prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1). Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (prim. sodba VS RS II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012)(1).

9. Tretja je v ugovoru zatrjevala, da je bil vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na njeno ime dovoljen na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene 2. 8. 2010, torej še pred začetkom učinkovanja zaznambe izvršbe tako za primarnega (14. 10. 2010) kot za pristopnega upnika (9. 2. 2011). Svoje ugovorne navedbe je tretja podkrepila z dokaznimi predlogi (redni izpisi iz zemljiške knjige za obravnavane nepremičnine, sklep zemljiškoknjižnega sodišča, kupoprodajna pogodba z dne 2. 8. 2010, prodajna pogodba z dne 28. 5. 2007). Iz ugovornih navedb tretje in predloženih dokazov tako izhaja, da je ob zaznambi sklepov o izvršbi in vknjižbi hipotek tretja na spornih nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Napačna je zato odločitev sodišča prve stopnje, da tretja take pravice ni verjetno izkazala in da se zato njen ugovor zavrne na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ. Sodišče bi namreč v predmetni zadevi ob dejstvu, da je tretja pravico verjetno izkazala in da sta upnika njenemu ugovoru nasprotovala, ob pravilni uporabi določb ZIZ moralo ugovor zavrniti po drugem odstavku 65. člena ZIZ (in ne po petem odstavku 64. člena ZIZ), tretja pa ima v skladu s tretjim odstavkom istega člena pravico v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na obravnavane nepremičnine ni dopustna.

10. Ker je že ta ugotovitev narekovala spremembo izpodbijane odločitve, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, temveč je pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo na podlagi drugega ostavka 65. člena ZIZ (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Tretja je s pritožbo v tej zadevi sicer uspela, vendar pa to še ne pomeni njenega končnega uspeha, saj ima glede na zavrnitev ugovora pravico začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na obravnavane nepremičnine ni dopustna in je njen končni uspeh odvisen od izida te pravde, če bo tožba vložena. Glede na zakonski tridesetdnevni rok od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretje je torej treba odločitev o stroških pritožbenega postopka tretje pridržati do izteka roka, če tretja pravde ne bo začela, oziroma do konca pravde, če bo tožbo vložila. Posledično enako velja za priglašene stroške pristopnega upnika za odgovor na pritožbo.

(1) Vrhovno sodišče RS in Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini.