Jedro

S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo v izjavo listin s pravnopomembno vsebino, pri čemer so bile te pridobljene po predlogu predlagateljice, s katerimi je ta utemeljevala ogroženost obeh mladoletnih otrok, dodeljenih očetu, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v postopku ukrepov za varstvo koristi otrok po 157. in 161. členu DZ, in se pritožnik do njih ni mogel opredeliti, čeprav je možnost odgovora lahko utemeljeno pričakoval, kot je to razvidno iz zapisnika o naroku za začasno odredbo z dne 20. 12. 2023, je storilo procesno kršitev, saj je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dejstva, ki izhajajo iz omenjenih listin.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 1. 2024, s katerim je ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, izdane tudi po uradni dolžnosti, sklenilo: - pod točko I izreka, da se mld. A. A. in mld. B. B. do pravnomočnega zaključka tega sodnega postopka začasno dodelita v varstvo in vzgojo materi C. C.; - pod točko II izreka, da se nadomesti se pisno soglasje nasprotnega udeleženca Č. Č. za vpis mld. B. B. v Osnovno šolo ...; - pod točko III izreka, da stiki mld. A. A. in mld. B. B. z očetom Č. Č. potekajo po dogovoru med starši in upoštevaje želje mld. A. A. in mld. B. B. Pod točko IV izreka je kršitelju v primeru kršitve te začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR in v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe odločilo o izreku nove denarne kazni v višjem denarnem znesku, medtem ko je pod točkami V - VII odločilo o veljavnosti začasne odredbe, o nesuspenzivnosti pravnega sredstva in o stroških postopka, pridržanih za končno odločbo.

2. Nasprotni udeleženec po pooblaščencu sklep izpodbija v celoti, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), to je iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo odločitve z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe oz. podredno razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vključno s stroškovno posledico.

Navaja, da po sodišču ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo takšne stopnje ogroženosti otroka, da bi bilo potrebno nujno ukrepanje z začasno odredbo, ki je izjemen ukrep. Tudi sicer so dejanske okoliščine glede presoje ogroženosti otrok ugotovljene zmotno. Sodišče je povsem zanemarilo namen izdane začasne odredbe in dejansko odločilo o glavni stvari, ki je predmet rednega postopka, s čimer je otrokoma nastala nepopravljiva škoda, saj sta že naslednji dan po vročitvi sklepa predlagateljici, brez predhodnega opozorila ali medsebojnega pogovora, zapustila dotedanje prebivališče. Pri odločanju je sodišče spregledalo, da ima predlagateljica doma že tri bistveno manj samostojne otroke, tako da A. A. in B. B. sama ne bo mogla ves čas nuditi ustrezne podpore, medtem ko je nasprotni udeleženec, ki nasilja nad otrokoma ni nikoli izvrševal, temveč gre za manipulacije s strani predlagateljice, tisti, ki za mladoletna otroka skrbi že ves čas. Vsega tega sodišče ni presojalo, kljub ključnosti za presojo koristi otroka. Mld. B. B. bo kljub dosedanjemu soočanju s problemi v šoli slednjo celo zamenjal, vse zgolj zaradi ugotovitve sodišča, da naj bi bila 14 in 15 letni otrok ogrožena, saj takoj po šoli nimata pripravljenega obroka, zaradi občasne očetove odsotnosti in zaradi njegove agresivnosti in vzkipljivosti do njiju ob šolskem neuspehu. Izdani sklep je posledica uveljavljanja lastnih interesov predlagateljice; ne prikazuje realnega stanja družine, družinske dinamike ter obdobja odraščanja otrok.

Nadalje izpostavlja kršitev pravice do izjave in uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki 339. člena ZPP. Šele z izpodbijanim sklepom so mu bile vročene listine, in sicer šolsko poročilo z dne 10. 1. 2024 in 12. 12. 2023, poročilo o dijakinji z dne 5. 1. 2024, dopolnitev poročila z dne 4. 1. 2024, zapis pogovora z mld. otrokoma z dne 22. 12. 2023, dopis Policijske postaje Rogaška Slatina in dopis Okrožnega državnega sodišča v Celju, in to kljub izrecnemu zapisu v zapisniku naroka dne 20. 12. 2023, da bo po pridobljenih dodatnih dokazilih pri PP, ODT, CSD in obeh šolah otrok, te poslalo v izjavo obema udeležencema in jima dodelilo kratek rok za morebitno izjavo ter bo nato odločilo o predlagani začasni odredbi. Sodišče omenjenega ni upoštevalo, kljub pričakovanju nastopnega udeleženca, da bo seznanjen z dokumenti, na katere se je oprlo sodišče v izpodbijanem sklepu, ter se bo o njih lahko tudi izjavil. Sodišču v obširnem sklopu, v katerem zanika proti njemu v sklepu naperjene očitke in posledično zaradi njih ugotovljeno ogroženost otrok, očita tudi, da v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih niti glede predodelitve, prešolanja ali stikov, ki bi nenazadnje morali biti konkretizirani, nanašajoč se na obrazložitev ogroženosti otrok in njunih koristi, zaradi česar je zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo. Neprepričljivo in zgolj na podlagi subjektivnih izjav predlagateljice ter enakih izjav otrok na neformalnem razgovoru, ki sta plod predlagateljičinih manipulacij, je pojasnilo sodišča, da glede ogroženosti otrok stoji na drugačnem stališču kot CSD, kar utemeljuje z nezadostno očetovo skrbjo za svoja otroka, čeprav drugi dokazi, niti poročila CSD ali šol, teh navedb niso potrdili. Odločitve o ogroženosti otrok ni presojalo niti iz vidika otrokove koristi, pri čemer ni tehtalo sorazmernosti posegov v otrokovo življenje z izdajo sklepa in kakšne posledice lahko imajo tako drastične spremembe, in to kljub mnenju CSD kot strokovnemu mnenju, ki v tovrstnih zadevah nadomešča izvedeniško mnenje.

3. Predlagateljica po pooblaščencu vlaga pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem se vsebinsko opredeljuje do pritožbenih navedb, jih šteje kot novote za nedovoljene oz. za neutemeljene, in predlaga zavrnitev pritožbe, vključno s stroškovno posledico. Kot neutemeljeno šteje tudi pritožbeno grajo o kršeni pravici do izjave, v zvezi s čimer navaja, da so bile listine nasprotnemu udeležencu vročene skupaj s sklepom o začasni odredbi, s čimer mu je bila dana možnost, da se izjavi o prejeti dokumentaciji, ki niti ni predstavljala novih, odločilnih okoliščin za izdajo začasne odredbe, ter je bila vsebina povzeta v sklepu, udeleženca pa sta bila obravnavana enakopravno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1)1 ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje se je v točkah 4 do 8, 14, 17 in 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa, upoštevaje vsebino ukrepov, ki so bili z začasno odredbo predlagani oz. je o njih odločilo po uradni dolžnosti,2 sklicevalo na pravilno materialnopravno podlago ter zakonske pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe v postopkih iz razmerij med starši in otroki (ne glede na to, ali gre za odločanje o predlagani začasni odredbi ali za odločanje po uradni dolžnosti). Pravilno je izpostavilo namen začasne odredbe, ki je ukrep začasnega varstva otroka, sprejet še pred izdajo končne odločbe, (izključno) zaradi izkazane ogroženosti otroka, zaradi česar je potrebno nujno ukrepanje.

7. Pritrditi pa je pritožbeni graji o podani absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je dokazne zaključke o ogroženosti obeh mladoletnih otrok temeljilo na pravno pomembnih dejstvih, ugotovljenih na podlagi zapisa pogovora z mladoletnima otrokoma z dne 22. 12. 20233 in na podlagi listin, ki jih izpostavlja pritožba in jih je nasprotnemu udeležencu4 vročalo šele skupaj s sklepom o izdani začasni odredbi,5 kot to izhaja iz podatkov v spisu in odredbe za vročitev citiranih listin.6 Gre za dejstva o očetovem neprimernem agresivnem reagiranju ob slabih ocenah otrok, o fizičnem nasilju nad mld. B. B. v zvezi z negativnimi ocenami, o premajhni odzivnosti očeta na težave obeh otrok pri šolskem delu in neudeleževanju govorilnih ur pri posameznih predmetih za mld. B. B. in o nezadostni skrbi za oba otroka (zgolj občasna priprava kosil ob tem, ko ne zagotovi dovolj raznovrstne hrane, ki bi jima bila na razpolago ali da bi se lahko prehranjevala pri dedku, večkratno in tudi večdnevno puščanje otrok samih doma). Citirane listine (opomba št. 5) pritožniku pred prejemom izpodbijanega sklepa niso bile vročene v izjavo, kakor je napovedalo sodišče na naroku dne 20. 12. 2023, in kar je pritožnik lahko utemeljeno pričakoval, zato je pritrditi pritožbi, da se o njih pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti izjaviti.

8. Vročitev listin stranki oz. v nepravdnem postopku udeležencu in podelitev primernega roka za izjavo slednjemu zagotavlja možnost, da se izjavi o pravnopomembnih dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo nanj, tako z dejanskega kot s pravnega vidika7 oz. najširše o celotnem procesnem gradivu, pomembnem za odločitev. Nasprotni udeleženec svoje pravice do izjave ne more uresničiti, če predhodno, to je pred odločitvijo sodišča, ni seznanjen z vsebino listin, o kateri ima možnost sam sprejeti odločitev, katera dejstva šteje za toliko pomembna, da nanje odgovori in se do njih opredeli. V obravnavanem primeru gre za večje število listin, ki nasprotnemu udeležencu niso bile vročene v odgovor pred izdajo začasne odredbe; glede na to, da se je prvostopno sodišče nanje oprlo pri sprejetju izpodbijane odločitve, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa,8 gre za pravno odločilno vsebino slednjih.9

9. S tem, ko sodišče prve stopnje pritožniku ni vročilo v izjavo listin s pravnopomembno vsebino, pri čemer so bile te pridobljene po predlogu predlagateljice, s katerimi je ta utemeljevala ogroženost obeh mladoletnih otrok, dodeljenih očetu, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe v postopku ukrepov za varstvo koristi otrok po 157. in 161. členu Družinskega zakonika (DZ), in se pritožnik do njih ni mogel opredeliti, čeprav je možnost odgovora lahko utemeljeno pričakoval, kot je to razvidno iz zapisnika o naroku za začasno odredbo z dne 20. 12. 2023, je storilo procesno kršitev, saj je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dejstva, ki izhajajo iz omenjenih listin. Ne glede na specifičnost postopka za izdajo začasne odredbe, je namreč tudi v omenjenem postopku pomembno, da se kontradiktornost vzpostavi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in ne šele na pritožbeni stopnji, prav tako pa pritožniku ni potrebno izkazati vpliva kršitve na izid postopka, kot to meni predlagateljica v odgovoru na pritožbo.

10. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje kršilo pritožnikovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Podana je postopkovna kršitev, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, zato je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v nadaljnjo vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, ki jo pritožnik prav tako graja, pritožbi ugodilo (takšne kršitve pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti).10 Izpodbijani sklep je tako v celoti razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

11. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi, ali obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe. Če bo mnenja, da je za odločitev o njih potrebna in pomembna presoja pod opombo št. 5 citiranih listin, bo moralo pred tem nasprotnemu udeležencu omogočiti, da se o njih izjavi v okviru podeljenega ustrezno kratkega roka, glede na naravo postopka.11 V okviru ponovljenega odločanja12 je potrebno, upoštevaje določbo drugega odstavka 45. člena ZNP-1, omogočiti udeležbo tudi mld. A. A., ki je že v času vložitve predloga dopolnila 15 let. 12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka (te je priglasil tako nasprotni udeleženec v pritožbi kot predlagateljica v odgovoru na pritožbo), ki so nadaljnji stroški postopka, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP ter četrti odstavek 163.člena ZPP).

1 Ta je podlaga za smiselno uporabo določb ZPP tudi v nadaljevanju, ko se pritožbeno sodišče sklicuje na določila ZPP. 2 V popravi oz. dopolnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z dne 30. 11. 2023 predlagana nadomestitev soglasja nasprotnega udeleženca za prijavo stalnega bivališča obeh otrok na materinem naslovu ni bila predmet izpodbijane odločitve. 3 Listovna številka 41 - 42. 4 Sicer tudi predlagateljici, vendar se dokazni zaključki sodišča, ki se opirajo na listine, nanašajo na pritožnika. 5 Gre za poročilo OŠ ... za mld. B. B. z dne 10. 1. (prav) 2024 s priloženimi poročili z dne 12. 12. 2023, 17. 4. 2023, 22. 9. 2022, zapisom o nasilju in uradnim zaznamkom z dne 24. 6. 2022 (l. št. 65, C2), dopolnjeno poročilo CSD Celje z dne 4. 1. 2024 s prilogo - šolskim poročilom OŠ ... z dne 12. 12. 2023 za mld. B. B. (l. št. 58 - 59; C1), poročilo o dijakinji A. A. Srednje šole za gostinstvo in turizem z dne 5. 1. 2024 (l. št. 62 - 63), kot tudi dopis Policijske postaje Rogaška Slatina z dne 27. 12. 2023 (l. št. 46) in dopis Okrožnega državnega sodišča v Celju z dne 27. 12. 2023 (l. št. 47); na zadnje navedeni listini se sicer izpodbijani sklep izrecno ne sklicuje. 6 Na l. št. 73. 7 Glej podrobneje: Ustavna odločba Up-858/2020 z dne 24. 11. 2022. 8 V točkah 9 - 10, 12 - 16. 9 Zaradi česar judikat VSL IV Cp 94/2021 z dne 16. 2. 2021, na katerega se sklicuje predlagateljica v odgovoru na pritožbo, ni primerljiv. 10 Prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 239. ter 15. členom ZIZ. 11 Kar velja tudi za predlagateljico, prav tako pa gre pravica do sodelovanja v celotnem postopku zakonitemu udeležencu v postopku (člen 108 ZNP-1). 12 Pri čemer pritožbeno sodišče izpostavlja, ob tem, ko začasna odredba predstavlja izjemen ukrep, pomembnost določbe člena 108 ZNP-1 o naravi navedb Centra za socialno delo, kot tudi načela največje koristi otroka, ki je glavno materialno pravno vodilo, in katerega je potrebno presojati še posebno skrbno tudi pri odločitvah o začasnem zaupanju otrok drugemu od staršev v vzgojo in varstvo ter o prešolanju, ter s tem v zvezi morebitne okoliščine, pravno pomembne za presojo tega pravnega standarda.