Jedro

Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep sodniške pomočnice se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep Dn 177346/2018 s katerim je bil zavržen predlog za vknjižbo izbrisa neprave stvarne služnosti pri v uvodu navedenih nepremičninah, zaradi poteka časa.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Navaja, da je sodišče v svojih razlogih navedlo, da predlogu ni bila priložena nobena listina in niti ni bila navedena zakonska podlaga za navedeni vpis. Kot je navajal že v ugovoru, je iz predloga jasno razvidno, da se predlaga vknjižba izbrisa pravice po poteku časa. Edino listino, ki bi tu lahko predlagatelj lahko predložil v dokaz prenehanja pravice, je koledar. V zvezi z navajanjem pravne podlage pa meni, da sodišče pozna pravo. Predlagatelj je navedel dejstva, subsumcijo pod pravno normo pa mora napraviti sodišče samo. Poleg tega še dodaja, da po vpogledu v 140. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni navedbe, da je citiranje zakonske določbe za izbris temelj vpisa, v 4. točki prvega odstavka je le zahteva po navedbi listin, ki do podlaga za vpis. K predlogu je predložena obrazložitev, da se predlaga izbris pravice zaradi poteka časa. Meni, da je to zadosti, kar se citiranja zakonske podlage tiče. Sploh pa v zadnji povedi 42. člen ZZK-1 pravi, da za pretek časa pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati. Torej ni treba predložiti listine, sploh nič. Ker preteka časa ni mogoče dokazovati, ker tega časa ni več. Sploh pa, ker takšne rubrike elektronski predlog nima, je pritožnik priložil obrazložitev, da predlaga izbris zaradi poteka časa. Razume, da je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen, ampak le ni tako strog, da se ne bi po 42. členu ZZK-1 zaradi poteka časa ugodilo predlogu, saj ravno ta določba pravi, da za tak primer ni treba dokazovati pogojev za vknjižbo, če jo je povozil čas.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo: - da v primeru vložitve predloga za vknjižbo izbrisa časovno omejene pravice predlogu ni treba priložiti nobenih listin ali prilog, ker je dejstvo, da je pravica bila vpisana za določen čas, razvidno iz zemljiške knjige (42. člen ZZK-1), - da gre v obravnavanem primeru nedvomno za časovno omejeno pravico in - da je bil obravnavani predlog vložen po enoletnem obdobju, za katerega je bila pravica ustanovljena. Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis, in sicer zakonsko določbo, pa iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).

Glede na navedeno in upoštevaje 42. člen ZZK-1 je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep ter sklep sodniške pomočnice razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), da preveri pogoje za predlagani vpis (148. člen ZZK-1), ki jih sedaj, zaradi zmotnega stališča ni preverjala.