Jedro

Pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil zahtevo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. II Kr 6187/2010 z dne 27. 11. 2014, s katerim je sodišče njeno zahtevo za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ter za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v tem postopku. V obrazložitvi organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da v konkretnem primeru pogoj po 1. alinei prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni izpolnjen. V skladu s 24. členom ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Po 1. in 2. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč odobri, če zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in če je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno – ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

S sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II Kr 6187/2010 z dne 27. 11. 2014 je sodišče zahtevo tožeče stranke za obnovo kazenskega postopka zavrglo, ker je ugotovilo, da je prosilec v svoji zahtevi navajal, da mora po sodbi poravnati vse obveznosti, ki so bile že poravnane in da mu sodišče na glavni obravnavi ni dovolilo, da poda svoj zagovor in predlaga dokaze, zapisnik o glavni obravnavi pa je zaključilo brez njegovega podpisa, zatrjeval je tudi, da vročitev sodbe po vročevalcu ni bila pravilna. Organ za BPP ugotavlja, da iz navedb prosilca ne izhaja, da bi bil podan kateri izmed taksativno določenih razlogov za obnovo postopka določenih v 410. členu ZKP, zato ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zatrjuje, da so ji bile s sklepom Okrajnega sodišča v Muski Soboti, opr. št. II Kr 6187/2010 z dne 27. 11. 2014 kršene ustavne pravice iz 21., 23., 25, 27., 28., 29. in 31. člena Ustave RS. V nadaljevanju zatrjuje, da organ za BPP prav tako ni upošteval njegovega socialnega stanja in stroškov sodnega postopka. Prav tako ne soglaša s stališčem organa za BPP glede verjetnega izgleda za uspeh. Navaja tudi okoliščine, ki naj bi dokazovale, da kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 205. členu KZ ni bilo storjeno. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji upravičenosti prosilca za BPP je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vlagati pravna sredstva (1. alinea 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je, med drugim, pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Gre za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, kot ga opredeljuje prvi odstavek 1. člena ZBPP.

Navedena pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč izpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti oz. verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (zahteve za obnovo kazenskega postopka). Tožena stranka je jasno in na zakonu utemeljeno razložila, zakaj šteje, da je pričakovanje tožeče stranke v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravilna je njena ugotovitev, da je zahtevo za obnovo postopka mogoče vložiti le zaradi v prvem odstavku 410. člena ZKP naštetih razlogov. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da na podlagi 410. člena ZKP zahteve za obnovo postopka ni mogoče vložiti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, kar je tožeča stranka uveljavljala v postopku.

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče poudarja, da 410. člen ZKP taksativno določa razloge, zaradi katerih se postopek lahko obnovi, skupna značilnost vseh razlogov za obnovo kazenskega postopka pa je v tem, da pomenijo v procesnem smislu novoto, za katero sodišče v času izreka pravnomočne sodbe ni vedelo. Tako v predlogu za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot tudi v tožbi pa tožnik v zvezi z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja in izdajo sklepa v predmetnem kazenskega postopku navaja okoliščine in dejstva, ki ne predstavljajo razlogov za obnovo kazenskega postopka, temveč gre za razloge, zaradi katerih se sme sodba izpodbijati v pritožbi. Zahteva za obnovo postopka namreč ne more biti usmerjena v ponovno, drugačno presojo istih dejstev ter istih dokazov. Nova dejstva ali novi dokazi morajo biti takšni, da postane vprašljiva ugotovitev sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na samo kaznivo dejanje. Nova dejstva ali novi dokazi so lahko le tisti, ki so sodišču predloženi prvič. Prav tako sklicevanje na kršitve Ustave RS ni pravno relevanten argument za vložitev zahteve za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka, temveč kvečjemu predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka in so kot rečeno razlog za izpodbijanje sodbe s pritožbo.

Po presoji sodišča tudi ni utemeljen tožbeni ugovor glede slabega premoženjskega stanja tožeče stranka. Za odobritev brezplačne pravne pomoči morata biti namreč izpolnjena oba pogoja, tako finančni, kot objektivni. V kolikor eden od pogojev, kakor v tem primeru (objektivni pogoj), ni izkazan, odobritev brezplačne pravne pomoči ne bi imela podlage v določbah ZBPP.

Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.