Jedro

Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati v kakšni fazi je postopek odločanja v izbrisnem postopku. V kolikor držijo pritožbene trditve, da je bil v navedenem postopku izdan pravnomočen sklep o prekinitvi postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, takšen sklep ne more biti brez učinka tudi na odločanje o predlogu dolžnika za uvedbo stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odložilo odločanje o predlogu dolžnika E., Z., za začetek stečajnega postopka do pravnomočnega zaključka zoper dolžnika že začetega izbrisnega postopka po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo dolžnik in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na podatkih iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da istočasno teče postopek izbrisa dolžnika po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ki še ni pravnomočno zaključen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, v posledici katerih ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ne pozna procesnega instituta odložitve odločanja o predlogu za uvedbo stečajnega postopka. Takšnega instituta ne ureja niti ZPP, ki se v skladu s 15. čl. ZPPSL smiselno uporablja v stečajnem postopku. Očitno je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom poskušalo razrešiti procesno situacijo, ko je istočasno prišlo do izbrisnega postopka po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in do predloga za uvedbo stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je utemeljitev svoje odločitve zgolj oprlo na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. Ips 92/2005 z dne 10.1.2005, da je potrebno v takšni situaciji o odločanju o predlogu za stečaj odložiti do zaključka izbrisnega postopka. V kolikor prvostopenjsko sodišče izhaja iz izhodišča, da je v razmerju med obema postopkoma a priori potrebno dati prednost izbrisnemu postopku pred stečajnim postopkom, je takšno izhodišče materialnopravno zmotno. Že sam ZFPPod namreč daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem (3. točka 2. odst. 30. čl. ZFPPod in 3. odst. 31. čl. ZFPPod). Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati v kakšni fazi je postopek odločanja v izbrisnem postopku. V kolikor držijo pritožbene trditve, da je bil v navedenem postopku izdan pravnomočen sklep o prekinitvi postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, takšen sklep ne more biti brez učinka tudi na odločanje o predlogu dolžnika za uvedbo stečajnega postopka. V kolikor bi bilo odločitev prvostopenjskega sodišča razumeti kot odločitev o prekinitvi postopka do zaključka izbrisnega postopka (čeprav to iz izreka izpodbijanega sklepa izrecno ne izhaja) bi to pomenilo, da bi bila oba postopka prekinjena do pravnomočne rešitve drug drugega. Takšna odločitev že iz načela pravne varnosti ne more uživati pravnega varstva. Ker iz navedenih razlogov odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti, je s tem podan razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo navedene pomanjkljivosti odpraviti. V kolikor je dejansko prišlo do pravnomočne odločitve o prekinitvi izbrisnega postopka v smislu 3. odst. 31. čl. ZFPPod, pa bo moralo preizkusiti utemeljenost predloga dolžnika za uvedbo stečajnega postopka.