Jedro

Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, „da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR“, ne ustreza zahtevi po določni postavitvi zahtevka v tožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da tožnik niti po pozivu tožbe ni popravil tako, da bi vsebovala določen zahtevek, tožbo zavrglo.

2.Tožnik v pritožbi navaja, da je popolnoma enako tožbo vložil tudi na Okrajno sodišče v Mariboru in jo je to sodišče sprejelo kot ustrezno. Sklicuje se na stališče Ustavnega sodišča v zadevi Up-4/95, da je sodišče dolžno v enakih pravnih položajih odločiti enako. Stališče izpodbijanega sklepa, da popravljena tožba vsebuje zgolj opisno navedbo tega, kar naj sodišče prisodi, je nepravilno. V dopolnitvi tožbe je navedel, da naj se izrek sodbe glasi z ugotovitvijo sodišča, kar je logična posledica ugotovitve, ki je ni bilo treba izrecno navesti, da je zahtevek utemeljen, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR in da zatrjevano dejstvo ugotovljeno iz priloženega dokaza, tj. dvd posnetka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Po prvem odstavku 180. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa obvezne sestavine tožbe, mora tožba – med drugim – obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Iz tožbe izhaja, da tožnik od toženke zahteve plačilo odškodnine za ravnanje, ki ga je opredelil v tožbi. V dopolnitvi tožbe je navedel, naj se izrek sodbe glasi, "da je zahtevek utemeljen, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR, da je iz priloženega dokaza, DVD posnetka, kot navedbe dokaza, ugotovljeno zatrjevano dejstvo, ki popolnoma utemeljuje zahtevano odškodnino tožeče stranke."

5.Stališče izpodbijanega sklepa, da se mora tožbeni zahtevek glasiti dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe, in da bo tako sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe, je pravilno. Napačno pa je stališče, da tožnikova navedba, naj se izrek sodbe glasi, "da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 32.000 EUR", ne ustreza tej zahtevi. V tej navedbi je vsebovan točno določen znesek, ki ga tožnik zahteva od toženke, postavljeno zahtevo pa je v primeru ugoditve zahtevku mogoče praktično dobesedno prepisati v izrek sodbe.(1)

6.Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

(1)Prim. tudi Galič v, Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana, 2006, str. 123. Enako je tudi stališče v sklepu VSL I Cpg 1189/2010 z dne 21. 10. 2010, v katerem ni navedeno le, da mora biti zahtevek oblikovan tako, da ga je mogoče prepisati v izrek sodbe, ampak tudi, da konkretna opredelitev zahtevka pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja. Pritožbeno sodišče je v navedenem primeru potrdilo odločitev o zavrženju tožbe, ker je tožnik le postavil zahtevek za plačilo civilne kazni, ni pa ga zneskovno opredelil.