UPRS Sodba II U 424/2022-20

Jedro

Ne glede na to ali je tožeča stranka samo zamenjala stavbno pohištvo, je v obravnavanem primeru bistveno, da je objekt uporabljala v nasprotju z namembnostjo, ki izhaja iz veljavnega uporabnega in gradbenega dovoljenja, torej poslovno namembnost stavbe, s tem ko je objekt oddala v stanovanjski najem.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se odpravi 1. točka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0611-175/2021/2 z dne 7. 10. 2022.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da mora tožeča stranka kot inšpekcijski zavezanec prenehati z uporabo dela stavbe številka 2 v stavbi številka 3560, na naslovu ..., na zemljišču s parcelno številko 2087/19, k.o. ... Prepoved uporabe velja do pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka). Prepovedani so vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; uporaba in opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti; promet z njimi ali zemljišči, na katerih so; overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov (2. točka izreka). Del stavbe se označi s tablo (3. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je dne 26. 2. 2020 inšpektor po uradni dolžnosti opravil vpogled v javne podatke o obravnavani nepremični iz katerih izhaja, da so solastniki A. A., B. B. in C. C., da iz etažnega načrta za predmetno stavbo izhaja, da je del stavbe številka 2 označen kot osnovna preskrba, torej kot sestavni del objekta osnovne preskrbe samopostrežne trgovine, da je v elaboratu za vpis podatkov v kataster stavb z dne 23. 2. 2004, obrazec K 3 pri številki 2 stavbe št. 3560 zavajajoče navedeno, da gre za 1122 stanovanjsko rabo, saj iz nadaljnje evidence izhaja, da temu ni tako, ker ni sob, kuhinje, kopalnice in ne stranišča, zato objekt ne izpolnjuje kriterijev za stanovanjsko rabo. Upravni organ poudarja, da 81. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin določa, da vpis stavbe v kataster stavb ne pomeni njene legalizacije.

3.Dne 11. 2. 2021 je inšpektor opravil inšpekcijski pregled gradnje na naslovu ... in ugotovil, da sta bili v pritličju predmetnega objekta, torej v delu stavbe številka 2, izvedeni dve večji okenski odprtini oziroma balkonska vrata, ki so obravnavana v drugem inšpekcijskem postopku in stanovanjska enota, ki je že v uporabi in je predmet tega inšpekcijskega postopka. Za izvedbo le-te je bil izveden nov vhod v objekt in preboj nosilne stene, ki se obravnavata v drugem inšpekcijskem postopku. Iz kupoprodajne pogodbe številka P 24/2018 izhaja, da je bil del številka 2, stavbe številka 3560 sestavni del trgovine s skupno klasifikacijo razreda CC-SI 1230 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti podrazreda CC-SI 12301 trgovinske stavbe. Pri stavbi št. 3560 gre za skupno klasifikacijo CC-SI 112 večstanovanjske stavbe, razreda CC-SI 1122 večstanovanjske stavbe, podrazreda CC-SI 11220, del stavbe št. 2 pa ima klasifikacijo razreda CC-SI 1230 trgovinske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, podrazreda CC-SI 12301 trgovinske stavbe.

4.Pri ogledu stavbe št. 2 je inšpektor ugotovil, da gre dejansko za stanovanje, torej za spremembo namembnosti razreda in ne podrazreda, zato bi bilo pred spremembo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, kot to zahteva Gradbeni zakon v 36. točki 3. člena. Tekom postopka je inšpektor ugotovil, da solastniki ne razpolagajo z gradbenim dovoljenjem za gradnjo na tem naslovu in da je za celotni večstanovanjski objekt na naslovu ... bilo izdano gradbeno dovoljenje številka 351204/77-2/G-286/8 z dne 4. 3. 1986 in uporabno dovoljenje številka 351-204/77-1/U-87/3 z dne 12. 2. 1987 investitorju samoupravni stanovanjski skupnosti Občine Izola, ki je objekt gradila.

5.O ugotovljenih dejstvih je inšpektor pisno obvestil solastnike, ki so dne 1. in 2. 4. 2021 podali pisno izjavo, v kateri so navedli, da so bila dela izvedena leta 2020 in da gradbenega dovoljenja ne potrebujejo, saj je šlo za investicijsko vzdrževalna dela - zamenjava stavbnega pohištva. Dne 7. 4. 2021 je inšpektor z dopisom številka 06122-602/2021-12 seznanil tožečo stranko kot inšpekcijskega zavezanca z ugotovljenimi dejstvi in jo pozval, da v petih dneh poda izjavo. Iz izjave z dne 26. 4. 2021 izhaja, da zavezanec navaja, da je bil zgolj kupec in da bi del stavbe številka 2 moral pripadati naslovu ..., saj gre za poslovni prostor. Da obstoječe evidence, v katere je vpogledal inšpektor niso pravilne ter da stanovanje ni več v uporabi in da je sprožil postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja.

6.Upravni organ odgovarja, da naknadna dejanja v smeri pridobivanja ustreznega upravnega dovoljenja za objekt na dejansko in pravno stanje v tem postopku ne vplivajo, ker pravno ne učinkujejo. Neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja oziroma v nasprotju z izdanim gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem. 84. člen Gradbenega zakona določa, da v takšnih primerih inšpektor prepove uporabo objekta do izdaje pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

7.Zoper odločbo upravnega organa prve stopnje se je tožeča stranka pritožila. Pritožbi je pritožbeni organ delno ugodil tako, da je 1. točko izreka odločbe prve stopnje nadomestil z zapisom: "Inšpekcijski zavezanec A. A., ..., mora takoj po vročitvi te odločbe prenehati z uporabo dela stavbe številka 2 v stavbi številka 3560, na naslovu ..., na zemljišču s parcelno številko 2087/19, k.o. ..., kateremu se je spremenila namembnost brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Prepoved uporabe velja do pravnomočnosti novega gradbenega in uporabnega dovoljenja" (1. točka izreka). V preostalem delu pa je vloženo pritožbo zavrnil (2. točka izreka). Zahtevo za povračilo stroškov zastopanja je upravni organ druge stopnje prav tako zavrnil (3. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da se pritožbeni organ strinja z ugotovitvami upravnega organa prve stopnje ter poudarja, da je iz kupoprodajne pogodbe iz novembra 2018 razvidno, da je tožeča stranka prevzela v last in posest gostinski lokal in prodajalno. Isto izhaja iz izvlečka za etažno lastnino, ki je deponiran v zemljiški knjigi pod oznako Dn št. 611-625/90, iz tlorisa pritličja in podatkov obrazca K 3 je razvidno, da etažni del številka 2 v izmeri 85,27㎡nima sob, kuhinje, kopalnice in stranišča. Tudi iz križnega šifranta oštevilčenja stanovanjske stavbe v pritličju je razvidno, da ni šlo za stanovanje. Pritožbeni organ meni, da je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko ni štel za bistveno, da zgolj navedba na obrazcu K 3 in pa v obvestilu o GU Koper z dne 6. 4. 2026 navajata, da gre za stanovanjsko rabo, saj iz veljavnih javnih evidenc izhaja nasprotno. Iz fotografij, ki so priložene zapisniku z dne 11. 2. 2021 izhaja, da se v etažnem delu številka 2 nahaja kuhinjska oprema in dnevni prostor ter da pohištvo prikazuje stanovanje in ne prostorov čajne kuhinje, sanitarij in garderobe za zaposlene, kar dokazuje da je zavezanec spremenil namembnost.

8.Glede pritožbenih navedb pritožbeni organ dodaja, da je inšpektor razdelil zadevo na štiri inšpekcijske postopke zaradi lažje, jasne, transparentne in učinkovite obravnave ugotovljenih gradbenih nepravilnosti. Poudarja, da je predmet tega postopka dejstvo, da prostori niso v uporabi za samopostrežno trgovino, ampak so spremenjeni v stanovanje, ki je v uporabi, kar je v nasprotju z gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Namen objekta se je spremenil glede razreda, zaradi česar bi zavezanec moral pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje v skladu z določbami Uredbe o razvrščanju objektov, večstanovanjskih stavb in stanovanjske površine nad 25㎡(v predmetnem primeru znaša površina 85,27㎡), ker ga ni pridobil, pomeni neskladno uporabo objekta v skladu z določbo 20. točke prvega odstavka 3. člena Gradbenega zakona, zato je bil tožeči stranki utemeljeno izrečen ukrep iz 84. člena Gradbenega zakona. Ukrep je predpisan z zakonom in je sorazmeren. Iz zakona jasno izhaja prepoved uporabe objekta in njeno takojšnja uresničitev. Ker po določilih Uredbe o razvrščanju objektov večstanovanjske stavbe niso enostavni ali nezahtevni objekti tudi ni bilo mogoče upoštevati izjeme iz drugega odstavka 96. člena Gradbenega zakona glede označitve objekta s tablo.

9.Pritožbeni organ pa je ugotovil kršitev materialnega predpisa v 1. točki izreka upravne odločbe prve stopnje in jo nadomestil s svojo odločitvijo. Dopolnil jo je tako, da mora tožeča stranka pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnil. Ker se je postopek končal za tožečo stranko neugodno, je odločil, da stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Navedbe tožeče stranke v tožbi

10.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Z njo predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo prve stopnje ter 1. točko izreka odločbe pritožbenega organa odpravi in samo odloči o stvari oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek ter ji povrne stroške postopka. Tožeča stranka v tožbi navaja, da sta upravna organa napačno ugotovila dejansko stanje, saj se sporni del stavbe ne uporablja za stanovanjsko rabo in neskladnost uporabe etažnega dela številka 2 ne obstaja. Navedeno izkazuje z dokumentom o odstopu od najemne pogodbe z dne 9. 3. 2021 za gospoda Č. Č. in za gospo D. D. ter E. E. in s potrdilom Upravne enote Radlje ob Dravi iz katerega izhaja, da na tem naslovu ni prijavljenih oseb. Poudarja, da je ta del objekta bil zmeraj namenjen za čajno kuhinjo, sanitarije in garderobe za zaposlene v trgovini oziroma poslovnem prostoru. Sporni objekt se tako uporablja v skladu z namenom in na način, kot je bilo predvideno v gradbenem in uporabnem dovoljenju. Tožeča stranka je sporni del objekta zgolj osvežila z novim pohištvom, za kar pa ne potrebuje gradbenega dovoljenja, saj ne spreminja namenske rabe. V obvestilu GU Koper z dne 6. 4. 2006 in na obrazcu K 3 je navedeno, da gre za stanovanjsko rabo in to je bistveno. Zavrnitev teh vpisov v odločbi upravnega organa pa ni zadostno obrazložena, kar predstavlja kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. Po navedbah tožeče stranke tožena stranka ne pojasni, zakaj se sklicuje na nekatere javne listine in jih šteje za pravilne, druge pa za zavajajoče in nepomembne. Tudi navedba, da stanovanjska površina predmetnega dela stavbe znaša 85,27㎡je pavšalna in dokazno nepodprta. Tožena stranka ni ugotovila niti kdo naj bi spremembo namembnosti izvedel in kdaj. Glede na to, da predmetno stanovanje ni več v uporabi in da potekajo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja, je več kot očitno, da pravne podlage za izdano izpodbijano odločbo več ni in da je nezakonita.

11.Tožeča stranka poudarja, da ne razume, zakaj se glede iste nepremičnine vodi več inšpekcijskih postopkov zoper njo, saj ji to povzroča velike stroške in zamude, posledično ne more učinkovito braniti svojih pravic in pravnih koristi, meni da gre za ne bis in idem. Sama se je pred izvedbo vzdrževalnih del pozanimala pri dveh upravnih enotah in dveh izpostavah geodetske uprave kjer ji je bilo pojasnjeno, da s temi deli ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne v namembnost objekta, zato ni potrebe po pridobitvi novega gradbenega dovoljenja.

12.Glede izrečenega ukrepa tožeča stranka navaja, da je nesorazmeren, saj bi bil pravilen ukrep zgolj ustno opozorilo in daljši rok za odpravo. Upoštevati bi se moralo, da je že pričela z urejanjem stanja in zbiranjem dokumentov za legalizacijo. V postopku ni bilo pravilno ugotovljeno, da se sporna nepremičnina ne more klasificirati kot enostaven ali nezahteven objekt, upravni organ druge stopnje pa je po uradni dolžnosti spremenil odločbo v njeno škodo, kar je nezakonito. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, saj bi bilo pravilno, da bi v postopku uspela in bi se ji stroški povrnili.

13.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Narok za glavna obravnavo

14.V zadevi je bil dne 14. 4. 2025 opravljen narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1

1

14.). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine in zaslišalo tožečo stranko. Dokazni predlog zaslišanje prič B. B. in C. C. je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila.

). V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listine in zaslišalo tožečo stranko. Dokazni predlog zaslišanje prič B. B. in C. C. je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo umaknila.

15.Tožnik je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da v naravi del stavbe št. 2, na naslovu ... predstavlja bife s čajno kuhinjo, tušem in straniščem. Številka ulice 24a pa predstavlja vhod v stavbo, skozi katerega se pride na hodnik, ki vodi v bife in čajno kuhinjo, ki sta označena s številko ulice 24. Takšno označevanje je po mnenju tožeče stranke popolnoma nesmiselno in nepotrebno. Glede oddaje prostora v najem izpove, da je prostor v stavbi št. 2, na naslovu ... oddala v najem njegova hči - solastnica, objekt se je oddajal do izdaje prve inšpekcijske odločbe in trenutno ni v uporabi. Na vprašanje kdo so osebe zapisane na pisnih odpovedih najemnih pogodb, tožnik izpove, da tega ne ve, ker je te stvari urejala solastnica - hčerka, prizna pa, da je k tožbi sam priložil pisne odpovedi najemnih pogodb. V nadaljevanju izpove, da je iz dvojnih oken naredil balkonska vrata zato, da je v prostoru več naravne svetlobe, prebojev sten pa ni delal. Poudarja, da ima gostinski objekt, ki se lahko prekvalificira v gostinsko-nastanitveni objekt in da ne gre za nobeno kršitev, saj je dvojna raba objekta dovoljena.

Sodna presoja

K I. točki izreka

16.Tožba je delno utemeljena.

17.V pritožbenem postopku je pritožbeni organ upravno odločbo prve stopnje delno spremenil v obsegu tako, da je pogoju "do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja" dodal še pogoj "in uporabnega dovoljenja". Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je to storil v skladu s prvim odstavkom 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi ugotovljene kršitve materialnega predpisa s strani upravnega organa prve stopnje. Navaja, da je odločil v škodo pritožnika v skladu z drugim odstavkom 253. člena ZUP.

18.Prvi odstavek 252. člena ZUP določa, da sme organ druge stopnje odpraviti odločbo upravnega organa prve stopnje in sam rešiti zadevo, če ugotovi, da je bil napačno uporabljen predpis na podlagi katerega je bilo odločeno. Drugi odstavek 253. člena ZUP določa, da lahko pritožbeni organ z namenom, da se zadeva pravilno reši, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu ZUP. 279. člen ZUP določa razloge zaradi katerih se odločba izreče za nično: če je bila izdana odločba iz sodne pristojnosti; če odločbe ni mogoče izvršiti ali bi njena izvršitev pomenila izvršitev kaznivega dejanja; če je odločba izdana brez zahteve stranke; če je odločba posledica nedovoljenega dejanja ali iz razloga, za katerega kakšen drug zakon določa posledico ničnost odločbe. 278. člen ZUP določa možnost izredne razveljavitve odločbe z namenom, da se odvrne nevarnost, ki preti javnim interesom. Prvi odstavek 274. člena ZUP določa razloge za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici: če je odločbo izdal stvarno ali krajevno nepristojni organ; če je bila v isti zadevi že izdana pravnomočna odločba in če je bila odločba prve stopnje izdana brez potrebnega soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa in drugi odstavek, da pristojni organ lahko izdano odločbo razveljavi, če je z njo očitno prekršen materialni predpis. V skladu s sodno prakso se kršitev materialnega prava šteje za očitno, če bi pravilna uporaba materialnega prava pripeljala do drugačne odločitve. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo pa je še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan.

Gre za manj strog preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, kot to velja za pritožbo zoper odločbo kot redno pravno sredstvo.

Kršitev materialnega predpisa je napačna razlaga in uporaba materialnega predpisa, vendar to zadostuje kot pritožbeni razlog, ne pa kot razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Za uporabo tega izrednega pravnega sredstva mora biti kršitev oziroma napačna uporaba materialnega predpisa očitna, s čimer se približa pojmu samovoljne oziroma arbitrarne odločitve, ki hkrati pomeni tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

19.V obravnavani zadevi ti razlogi niso nastopili. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ v upravni odločbi prve stopnje res zapisal, da prepoved uporabe objekta velja do pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja, čeprav je po materialnih predpisih potrebno tudi novo uporabno dovoljenje, vendar je pritožbeni organ s tem, ko je dodal dodatni pogoj "in uporabnega dovoljenja" odločil v škodo edinega pritožnika, drugi odstavek 253. člena ZUP pa to dopušča samo v zgoraj zapisanih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso nastopili, saj je upravni organ prve stopnje zgolj po svoji napaki izpustil pogoj pridobitve novega uporabnega dovoljenja, s čimer pa ni očitno kršil materialnega prava oz. ni povzročil nezakonitosti, ampak je povzročil pomanjkljivost. Kljub temu, da upravni organ v izreku ni določil tudi pogoja pridobitve novega uporabnega dovoljenja, pa to ne pomeni, da ga tožeča stranka ne potrebuje, saj zakon jasno določa, da je za spremembo namembnosti pri nezahtevnih objektih (kot izhaja iz obrazložitve upravne odločbe) potrebno tako gradbeno kot tudi uporabno dovoljenje. Tožeča stranka bo po pridobitvi novega gradbenega dovoljenja (kot je določil upravni organ prve stopnje) morala pridobiti še novo uporabno dovoljenje v skladu s 6. členom GZ, da bo lahko objekt začela uporabljati v skladu s spremenjeno namembnostjo. 84. člen GZ pa tudi določa, da v primeru neskladne uporabe objekta pristojni inšpektor prepove uporabo objekta do izdaje uporabnega dovoljenja oziroma pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja.

20.Ker določitev dodatnega pogoja pomeni odločitev v škodo edinemu pritožniku - tožeči stranki in ker pravna podlaga med razlogi na podlagi katerih se lahko odloči v škodo stranke ne navaja takšnega primera, je pritožbeni organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi v tem delu ugodilo in odpravilo 1. točko odločbe upravnega organa druge stopnje, s tem je sodišče odpravilo kršitev pravil splošnega upravnega postopka povzročeno s strani upravnega organa druge stopnje in pustilo v veljavi odločbo upravnega organa prve stopnje v svoji izvorni obliki.

K II. točki izreka

21.V preostalem delu tožbe tožeča stranka navaja, da zoper njo teče več inšpekcijskih postopkov glede iste nepremičnine, vendar odločitev upravnega organa, da postopke vodi ločeno ni nezakonita. Upravni organ ima pravico in dolžnost svoje delo organizirati tako, da poteka upravni postopek čim bolj racionalno ob upoštevanju načela ekonomičnosti.

22.V obravnavani zadevi sodišče presoja odločitev tožene stranke s katero je ta prepovedala uporabo objekta št. 2 v stavbi št. 3560 na zemljišču s parcelno številko 2087/19, k. o. ..., zaradi spremembe namembnosti objekta brez ustreznega gradbenega in uporabnega dovoljenja.

23.Med strankama je sporno, ali je tožeča stranka opravila zgolj vzdrževalna dela, torej zamenjavo stavbnega pohištva, ali pa je uporabljala stavbo št. 2 v stavbi št. 3560 na zemljišču s parcelno številko 2087/19, k.o. ... v stanovanjske namene v nasprotju z veljavnim gradbenim in uporabnim dovoljenjem, ki določata, da gre za poslovni prostor. Ni pa sporno, da je tožeča stranka solastnica obravnavanega objekta in investitor opravljenih del.

24.Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov (36. točka prvega odstavka 3. člena Gradbenega zakona - v nadaljevanju GZ veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe).

25.Uredba o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) veljavna v času izdaje izpodbijane odločbe (Uradni list Republike Slovenije št. 37/18, 80/20, 152/20, 199/21) določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objekta. Razred je označen s štirimestno številko, podrazred pa s petmestno številko (prvi odstavek 3. člena Uredbe.

26.V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila, da gre pri stavbi št. 3560 za skupno klasifikacijo CC-SI 112 večstanovanjske stavbe, podrazreda CC-SI 11220, del stavbe št. 2 pa ima klasifikacijo razreda CC-SI 1230 trgovinske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, podrazreda CC-SI 12301 trgovinske stavbe. Tožeča stranka tega ne prereka in navaja, da je del stavbe št. 2 bil namenjen za čajno kuhinjo, garderobo in sanitarije zaposlenih v poslovnem prostoru, da je v njem zamenjala stavbno pohištvo, ni pa ga uporabila v nasprotju z namembnostjo, kot dokazilo prilaga pisne odstope od najemnih pogodb najemnikov Č. Č., D. D. in E. E. ter Potrdilo Upravne Enote Radlje ob Dravi iz katerega izhaja, da na naslovu ni prijavljenih oseb. Glede namembnosti uporabe tožeča stranka navaja, da namembnost stanovanjske rabe izhaja iz Obvestila Geodetske uprave Koper št. 02132-00127/2006-2 z dne 6. 4. 2006 in priloge: križni šifrant oštevilčenja stanovanjske stavbe. Sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka na ta dva dokumenta sklicuje, ni pa ju priložila tožbi v obravnavanem upravnem sporu, zato ju sodišče ne more presoditi. Tožena stranka glede teh dokumentov navaja, da gre za zavajajoči vpis, ki ne more zakonito spremeniti namembnosti objekta kot je razvidna iz veljavnega uporabnega in gradbenega dovoljenja in da se namembnost lahko spremeni zgolj z izdajo novega uporabnega in gradbenega dovoljenja, ker tožeča stranke tega nima, gre za neskladno uporabo objekta in sodišče se s tem strinja. V skladu s prvim odstavkom 4. člena GZ je za spremembo namembnosti objekta potrebno imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, razen če gre za enostaven objekt (prvi odstavek 5. člena GZ).

27.V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil objekt zgrajen v okviru večstanovanjskega objekta na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 4. 3. 1986 in uporabnega dovoljenja z dne 12. 2. 1987 izdana investitorju Samoupravni stanovanjski skupnosti Občine Izola. V skladu z Uredbo večstanovanjski objekti pa niso enostavni ali nezahtevni objekti.

28.20. točka prvega odstavka 3. člena GZ določa, da je neskladna uporaba objekta, tista uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali v nasprotju z uporabnim dovoljenjem. 6. člen GZ določa, da za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, potrebno imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahteven objekt. Objekte je treba uporabljati v skladu z uporabnim in gradbenim dovoljenjem.

29.Zapisniku z dne 11. 2. 2021 so priložene najemne pogodbe in slike iz katerih izhaja, da se v prostoru nahaja kuhinja, kavč in omarica na kateri običajno stoji televizor torej, da gre za kuhinjo in dnevni prostor. Tožeča stranka ne prereka ugotovitve inšpektorja iz ogleda, da gre za stanovanje, ki se je oddajalo, ampak navaja, da je najemne pogodbe po izdaji inšpekcijske odločbe odpovedala in da od takrat stanovanja več ne uporablja. Na naroku za glavno obravnavo je tožeča stranka sicer izpovedala, da ne ve podrobnosti glede oddaje prostora v najem, saj je najemna razmerja urejala solastnica - hči tožeče stranke, vendar iz ostalih navedb tožeče stranke v postopku in priloženih listin jasno izhaja, da je šlo za stanovanjski najem, za katerega je tožeča stranka do izdaje inšpekcijske odločbe smatrala, da je v skladu s stanovanjsko namembnostjo objekta določeno v uradnih dokumentih (Obvestila Geodetske uprave Koper št. 02132-00127/2006-2 z dne 6. 4. 2006 in priloge: križni šifrant oštevilčenja stanovanjske stavbe).

30.Ne glede na to ali je tožeča stranka samo zamenjala stavbno pohištvo, je v obravnavanem primeru bistveno, da je objekt uporabljala v nasprotju z namembnostjo, ki izhaja iz veljavnega uporabnega in gradbenega dovoljenja, torej poslovno namembnost stavbe št. 2 v stavbi št. 3560, s tem ko je objekt oddala v stanovanjski najem. Tudi posveti z uradniki na upravnih enotah ne morejo spremeniti dejstva, da je po veljavni zakonodaji za spremembo namembnosti potrebno pridobiti ustrezno gradbeno in uporabno dovoljenje pred uporabo objekta v spremenjeni namembnosti. Navedbe tožeče stranke, da že ureja dokumente pa ne vplivajo za nazaj, na že ugotovljeno dejstvo, da je objekt v obravnavanem obdobju uporabljala za stanovanjski namen, čeprav ni imela ustreznega uporabnega in gradbenega dovoljenja.

31.Drugi odstavek 82. člena GZ določa, da gradbeni inšpektor ob nelegalni spremembi namembnosti ukrepa s smiselno uporabo 84. člena tega zakona, ki določa, da v primeru neskladne uporabe objekta gradbeni inšpektor prepove uporabo objekta do pravnomočnosti novega gradbenega dovoljenja. Člen ne določa roka, zato lahko prepoved začne veljati takoj, brez določitve roka, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Prvi odstavek 96. člena GZ določa, da se objekt označi s tablo po vročitvi inšpekcijske odločbe, s katero je bila prepovedana uporaba objekta. Sodišče ugotavlja, da je upravni organ določil ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo v času izdaje izpodbijane odločbe prve stopnje, da so ukrepi zakoniti, sorazmerni in da zakonodaja ne daje podlage za izrek ustnega opozorila, kot to navaja tožeča stranka.

32.Ker stranka v postopku pred upravnim organom ni uspela, je pravilna tudi odločitev upravnega organa prve stopnje, da stranka sam krije svoje stroške postopka. Drugi odstavek 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da v primeru ko se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke za katero se je postopek končal neugodno.

33.Ker je torej izpodbijana odločitev upravnega organa prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in ni imelo razloga, da bi odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je to predlagala tožeča stranka.

K III. točki izreka

34.Sodišče je delno ugodilo tožbi tožeče stranke, vendar del v katerem je tožbi ugodilo ne spremeni končne odločitve upravnega organa, ki ostaja enaka to je, da tožeča stranka objekta ne sme uporabljati do izdaje novega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da se odločitev upravnega organa ni spremenila in da stranka v postopku v poglavitnem delu ni uspela, zato je sodišče o stroških odločilo v skladu z drugim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da če stranka v postopku delno uspe, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 22. člena ZUP).

-------------------------------

1Ta določa: če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi.

2II U 80/2013 z dne 9. 10. 2013, II U 81/2013 z dne 9. 10. 2013, I U 1752/2017-11 z dne 1. 7. 2020.

3II U 468/2016-9 z dne 19. 12. 2018 in I U 304/2016-10 z dne 11. 4. 2017.

4Tako Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 2. knjiga, Založba Uradni list RS in Pravna Fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 729.

5Neskladna uporaba objekta je uporaba objekta ali dela objekta brez uporabnega dovoljenja, v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem ali nasprotju z uporabnim dovoljenjem (20. točka 3. člena GZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 253, 253/2

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 82, 82/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba II U 424/2022-20

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.424.2022.20 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas