Jedro

Pritožniku ne pripada priglašena nagrada za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe v višini 133,50 EUR ter za sestavo pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z 11. 12. 2014 v višini 300,00 EUR. S predlogom za izdajo začasne odredbe namreč tožnik ni uspel, zaradi česar navedenih storitev ter v postopku zavarovanja plačane sodne takse ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 2.023,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 163,08 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi VL 12953/2014 s 5. 2. 2014 ostane v veljavi v 1. in 2. točki izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 713,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o plačilu pravdnih stroškov (II. točka izreka) se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Sodišče prve stopnje ji brez ustrezne obrazložitve ni priznalo stroškov, priglašenih v prvi pripravljalni vlogi in predlogu za izdajo začasne odredbe s 14. 11. 2014, in sicer nagrade za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi(1) v višini 578,50 EUR, nagrade za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe po tar. št. 3461 ZOdvT v višini 133,50 EUR ter pavšalnega zneska 20,00 EUR za materialne izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT, vse povečano za 22 % DDV. Poleg tega ji sodišče neupravičeno ni priznalo priglašene nagrade za postopek s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe z 11. 12. 2014 po tar. št. 3468 ZOdvT v višini 300,00 EUR ter pavšalnega zneska materialnih izdatkov v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV. Tožeča stranka je upravičena tudi do povrnitve plačanih sodnih taks. Predlaga spremembo, podredno pa razveljavitev odločbe.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. Ker je tožnik v obravnavani zadevi s tožbenim zahtevkom v celoti uspel, mu mora tožena stranka povrniti stroške, ki so bili za pravdo potrebni. V obravnavani zadevi se je pravdni postopek pričel pred uveljavitvijo Odvetniške tarife,(2) zato se za odmero nagrad in materialnih izdatkov v skladu z drugim odstavkom 20. člena OT uporablja ZOdvT.

6. Utemeljena je pritožbena graja, da tožeči stranki poleg že priznane nagrade za narok ter stroška kilometrine pripada tudi nagrada za postopek in povrnitev materialnih izdatkov. Pritožbeno sodišče je tako tožniku ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 21.495,28 EUR priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 544,70 EUR (in ne priglašenih 578,50 EUR), ter pavšalni znesek za plačilo materialnih izdatkov po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV. Pritožnik je upravičen tudi do povrnitve sodne takse v višini 621,00 EUR. Ne pripada pa mu priglašena nagrada za sestavo predloga za izdajo začasne odredbe v višini 133,50 EUR ter za sestavo pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z 11. 12. 2014 v višini 300,00 EUR. S predlogom za izdajo začasne odredbe namreč tožnik ni uspel, zaradi česar navedenih storitev ter v postopku zavarovanja plačane sodne takse ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.

7. Pritožbeno sodišče je tako tožniku ob že v odločbi sodišča prve stopnje priznanih kilometrini in nagradi za narok v višini 713,10 EUR, za postopek pred sodiščem prve stopnje priznalo še nagrado in materialne izdatke v višini 564,70 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 688,93 EUR, ter sodno takso v višini 621 EUR, skupaj torej 1.309,93 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijano odločbo v skladu s tretjo točko 365. člena ZPP spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki ga je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, povečalo za 1.309,93 EUR, na skupaj 2.023,03 EUR, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

8. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela v višini 2/3,(3) ji mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je pri odmeri nagrade upoštevalo vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku, ki znaša 1.934,44 EUR. Nagrada za sestavo pritožbe upoštevaje vrednost spornega predmeta po tar. št. 3210 ZOdvT znaša 139,20 EUR, materialni izdatki pa 20 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), kar povečano za 22% DDV znaša 194,22 EUR. Pritožnica je upravičena tudi do povrnitve sorazmernega dela plačane sodne takse, ki je znašala 50,40 EUR. Skupno potrebni stroški pritožbenega postopka znašajo 244,62 EUR. Tožena stranka je tako dolžna v roku 15 dni tožniku povrniti 2/3 teh stroškov, tj. 163,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 67/08 in 35/09, v nadaljevanju ZOdvT.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju OT.

Op. št. (3): V pritožbi je bila sporna odločitev glede stroškov v skupni višini 1.934,44 EUR, tožnik pa je s pritožbo uspel v višini 1.309,93 EUR .