Jedro

Neizraba pridobitnih sposobnosti ne more iti na škodo drugega roditelja, marveč mora iti v breme tistega preživninskega zavezanca, ki pridobitne zmožnosti ima, pa jih ni izrabil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek na zvišanje preživnine, ki jo je dolžan plačevati toženec na podlagi dogovora o preživnini št. 567-56/95/2 z dne 4.2.2003 za mladoletne otroke SP, AP in GP. Zakoniti zastopnici tožečih strank je sodišče naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 231,00 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da znaša preživnina za vse tri otroke 103,18 EUR. Sodišče je ocenilo, da znašajo mesečni stroški preživljanja za S 380,00 EUR, za A 320,00 EUR in za G 200,00 EUR. Skupno znašajo torej stroški za preživljanje vseh treh otrok 900,00 EUR mesečno. Otroci res prejemajo tudi otroški dodatek, v preteklosti so prejemali tudi štipendijo, vendar vse to ob plači matere še daleč ni dovolj za preživljanje otrok. Sodišče je v postopku verjelo le tožencu, zakoniti zastopnici tožnikov pa ne. Poleg tega je sodišče zakonito zastopnico kaznovalo s plačilom pravdnih stroškov, kar ne more vzdržati pravne presoje. Sodišče je verjelo tožencu, da nima denarja, kar pa ni res. Toženec je sam povedal, da dela in če dela, gotovo tudi zasluži. Če pa bi bil brez denarja, bi si gotovo našel redno zaposlitev. To pa ni v njegovem interesu, saj s priložnostnim delom na črno zasluži bistveno več. Gotovo je imel denar tudi v času vložitve tožbe, saj je večkrat plačal po 1.000,00 EUR skupaj za neplačano zaostalo preživnino. Toženec je sicer izpovedal, da si je to izposodil in mu je sodišče verjelo, vendar o tem ni predložil nobenega dokazila. Prav tako toženec ni izkazal, da se je poskušal zaposliti. Toženec ni težko zaposljiva oseba kot se predstavlja. Gre za fizičnega delavca, ki se jih vedno potrebuje. V lasti ima tudi traktor, ki ima vrednost in ki mu služi za njegova dela. Do tega se sodišče sploh ni z ničemer opredelilo. Med postopkom se je izkazalo tudi, da je toženec v vikend, kjer živi, vložil več sredstev in opravil več investicij. Tudi do tega bi se moralo sodišče opredeliti. Toženec je izpovedal, da dobiva denarno pomoč v znesku 230,00 EUR in zasluži od 100,00 do 200,00 EUR mesečno. 100,00 EUR porabi za bencin, saj vozi sina v šolo, vračati mora tudi posojilo, 20,00 EUR pa plača za elektriko. Zastavlja se vprašanje, kako toženec s tem preživi, sploh pa sedaj, ko pri njem živita še dva sinova. Sodišče neutemeljeno očita, da tožeča stranka ni spremenila zahtevka, odkar sta fanta pri tožencu. Tožnica je še vedno skrbnica vseh treh otrok. Če so se odločili, da bodo nekaj časa živeli pri tožencu, to ne pomeni, da je zahtevek za sinova od vložitve tožbe dalje neutemeljen. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških. Sodišče zakoniti zastopnici tožnikov očita, da naj bi z neupravičeno zahtevo oziroma s svojimi predstavami o dejanskem stanju premoženjske sposobnosti toženca povzročila pravdo in naj zato krije stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 132. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZDR), sodišče preživnino zviša, če ugotovi, da je prišlo do sprememb potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Vsaka sodba mora imeti razloge (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP)). Prvostopenjska sodba razlogov o tem, ali je prišlo do sprememb potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, nima.

7. Tožeči stranki (zakoniti zastopnici) sodišče očita, da ni niti ovrednotila niti zapisala, kakšne so dejanske potrebe vseh treh otrok v nominalnem znesku. Zahtevo po zvišanju preživnine naj bi sedaj oprla na večjo starost otrok, na dejstvo, da se starejša otroka šolata v drugem kraju in živita v dijaškem domu, na zvišanje šolskih in drugih potreb vseh treh otrok, ter da je bila ob vložitvi tožbe brezposelna. Navedeno je dovolj in omogoča opravo presoje o tem, ali so se potrebe na strani tožeče stranke spremenile, oziroma ali je prišlo do spremenjenih potreb upravičenca. V zvezi s tem so očitki tožeče stranke neutemeljeni. Ko se sodišče opredeli do tega, ali je prišlo do sprememb potreb upravičenca, se mora opredeliti tudi do tega, ali so se spremenile zmožnosti zavezanca. Pritožba utemeljeno očita sodišču, da se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, pomembnih za odločitev v zadevi. Sodišče mora ugotoviti, ali je v okviru spremenjenih razmer prišlo do sprememb zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Šele, ko sodišče ugotovi, da je oziroma ni prišlo do sprememb potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, sodišče ugotavlja, kakšne so potrebe mladoletnih otrok in preživninske zmožnosti zavezancev. V danem primeru prvostopenjsko sodišče razlogov o tem, ali je prišlo do sprememb potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, nima. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V novem sojenju naj se prvostopenjsko sodišče opredeli najprej do zatrjevanih spremenjenih razmer, nato pa naj ugotavlja, kakšne so potrebe mladoletnih tožnikov in zmožnosti zavezancev za plačilo preživnine.

8. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na očitno nesorazmerje med ocenjenimi potrebami otrok, ki jih je naredilo sodišče v višini 380,00 EUR za dekle, 320,00 EUR za fanta in okoli 200,00 EUR za najmlajšega otroka (glej razloge na strani 5) ter preživnino, ki jo prejema tožnica za mladoletno S. v višini 38,01 EUR, za mladoletnega A. 38,01 EUR in mladoletnega G. 27,16 EUR. Sodišče prve stopnje naj v primeru, če bo ugotovilo spremenjene razmere tudi celovito obravnava premoženjske zmožnosti obeh staršev. Sestavni del pojma preživninska sposobnost (129. člen ZZZDR), sta tako materialna zmožnost (torej obstoječa premoženjska moč), kot tudi pridobitna zmožnost zavezanca (torej potencialna premoženjska moč). Prvostopenjsko sodišče se je očitno zadovoljilo s tem, da toženec prejema denarno socialno pomoč v višini 229,50 EUR in da je brezposeln ter da se preživlja s priložnostnimi deli v gozdu, zaradi česar kakšnih posebnih oziroma povprečnih dohodkov ne pridobiva. Vendar pa neizraba pridobitnih sposobnosti ne more iti na škodo drugega roditelja, marveč mora iti v breme tistega preživninskega zavezanca, ki pridobitne zmožnosti ima, pa jih ni izrabil. 9. Utemeljena je tudi pritožbena graja prvostopenjske odločitve glede stroškov. Pravna narava sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Po 413. členu ZPP lahko sodišče v sporih v razmerjih med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku. Na citirano določilo se v konkretnem primeru sodišče v obrazložitvi tudi sklicuje. Vendar po oceni pritožbenega sodišča glede na vse okoliščine primera zakonske mere ustreznosti ni pravilno vsebinsko napolnilo. Sodišče prve stopnje se je glede na okoliščine primera odločilo za merilo, po katerem mora zakonita zastopnica tožeče stranke (ne tožeča stranka) povrniti toženi stranki njene stroške. Strankama tudi očita, da sta umaknili soglasje za mediacijo, zaradi česar bi jima v nadaljevanju ne pripadala več brezplačna pravna pomoč. Stroške je sodišče naložilo v breme zakonite zastopnice mladoletnih otrok, saj se ti z očetom v načelu razumejo, pravda pa je rezultat neupravičenih zahtev in predstav zakonite zastopnice.

10. Umik soglasja za mediacijo ne predstavlja nobenega kriterija za povrnitev stroškov, niti ni mogoče s soglasjem za mediacijo pogojevati pridobitve brezplačne pravne pomoči. Prav tako tudi očitki zakoniti zastopnici, ki se do sedaj niso izkazali za utemeljene, ne predstavljajo kriterija za naložitev stroškov zakoniti zastopnici.