Jedro

Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik zoper toženki zahteva plačilo odškodnine v višini 41.729,26 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi neupravičenega kazenskega postopka in izgubljenega dobička. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških. Zaključilo je, da toženki nista ravnali protipravno. Tožnik ni niti konkretno navedel niti dokazal, da je bilo postopanje policije, tožilstva in sodišča v nasprotju z zakonom. Zatrjevanja o konstruktu policije in državnega tožilstva so ostala na pavšalni ravni. Tožnik ni dokazal, da bi druga toženka predala kartico, ki je bila zlorabljena in je bila predmet kazenskega postopka, tožnikovi bivši zunajzakonski partnerki T. K. in ni dokazal, da druga toženka ni hotela predati dokumentacije policiji in tožilstvu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi se je v celoti strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in da se razveljavita sodbi sodišč prve in druge stopnje ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

7. Toženki bi sicer na podlagi tretjega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lahko bili solidarni dolžnici, vendar pa nista bili toženi na solidarno plačilo. Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ)(1). Toženki tudi nista enotni sospornici. Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča(2), da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike). Skupna vrednost spornega predmeta je 41.729,26 EUR, zato bi bila vsaka od toženk zavezana plačati 20.864,63 EUR, v posledici česar revizijski prag ni dosežen (drugi odstavek 367. člena ZPP).

8. Revizija torej po samem zakonu ni dovoljena, predhodno pa ni bila dopuščena, zato ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj II Ips 811/2009. Op. št. (2): Primerjaj II Ips 25/2010.