Jedro

Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ugodil predlogu predsednice senata ter ni dopustil obtožnice in kazenski postopek zoper obdolženca ustavil, saj opisa dejanja v obtožnici ni mogoče umestiti pod nobeno določbo noveliranega člena 311 KZ ter je zato potrebno šteti, da je ne glede na višje zagrožene kazni novi zakon za storilca milejši. Državno tožilstvo je namreč obdolžencu očitalo, da je 7.4.2004 poskusil iz koristoljubnosti v sostorilstvu z neznanimi storilci spraviti čez mejo dve osebi. S tem je sicer izpolnil vse zakonite znake poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členom 22 in 25 KZ, ki je veljal do 5.5.2004, ne pa tudi znake katerekoli oblike istovrstnega kaznivega dejanja, kot so opredeljene v novelirani določbi 311. člena KZ. Zmotna je namreč ocena državne tožilke, da je mogoče opisano ravnanje obdolženca subsumirati pod določbo III. odst. 311. člena noveliranega zakona, saj očitka v obtožbi, da je obdolženec poskusil spraviti čez mejo dve osebi, ni mogoče umestiti pod zakonsko dikcijo o "ukvarjanju", "nezakonitem spravljanju", "prevažanju po ozemlju" ali "pomaganju pri skrivanju", kakor tudi ne pod zakonski znak enkratnega dejanja spravljanja skupine tujcev čez mejo ali ozemlje države, saj po veljavni sodni praksi dve osebi ni mogoče šteti za skupino. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ugodil predlogu predsednice senata in ni dopustil obtožbe zoper obd.

Z. K. za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po

II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členoma 2 in 25 KZ ter kazenski postopek ustavil in v skladu s takšno odločitvijo s stroški kazenskega postopka ter potrebnimi izdatki obdolženca in potrebnimi izdatki ter nagrado njegovega zagovornika obremenil proračun.

Zoper takšen sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti obtožbo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, opr. št. Kt (1)1798/04 z dne 6.5.2004 in odloči, da se kazenski postopek zoper obd. Z. K. nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev senata sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za storilca - obdolženega Z. K. nedvomno milejši tisti zakon, po katerem njegovo ravnanje ne predstavlja izvršitvene oblike storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo in zato sploh ni pomembna višina zagrožene kazni za takšno dejanje. Glede na opis obdolženčevega ravnanja v vloženi obtožnici očita okrožna državna tožilka obd. Z. K. storitev poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členoma 2 in 25 KZ, ki je veljal do 5.5.2004. Res sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, kot jo poda državni tožilec, pač pa le na opis obdolženčevega ravnanja, ki pa v vsakem primeru onemogoča subsumnpcijo pod katerokoli določbo noveliranega

311. člena KZ. Očitek poskusa storitve enkratnega dejanja (spraviti dva ilegalna prebežnika iz Slovenije v Italijo) ni mogoče umestiti pod določbo novega III. odst. 311. člena KZ, ki pomeni v svojem prvem delu ponavljajoče se in ne enkratno dejanje (kdor se ukvarja, nezakonito spravlja, prevaža, pomaga pri skrivanju...), kakor tudi ne pod drugi del te določbe, ki se nanaša na skupino tujcev, ki pa jo dve osebi po veljavni sodni praksi ne moreta predstavljati. Zmotna je zato ocena pritožnice, da je mogoče opis dejanja v obtožnici umestiti tudi pod določbo III. odst. 311. člena KZ, ki je začel veljati

5.5.2004. Ta zakon je torej za obdolženca milejši in ga je potrebno uporabiti ne glede na to, da naj bi obdolženec kaznivo dejanje poskusil storiti še v času veljavnosti prejšnjega zakona, ko so bili v njegovem ravnanju podani vsi zakonski znaki storitve poskusa očitanega kaznivega dejanja.

Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.