Jedro

Sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je zavrnilo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo odločilo, da se zahteva za sodno varstvo pravne osebe A. A., zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71001-4126/2020-6 (10-560-16) z dne 12. 3. 2021, kot neutemeljena zavrne in ostane v veljavi izpodbijani plačilni nalog (I. točka izreka) ter da sta na podlagi tretjega odstavka 59. člena Zakona o prekrških ob smiselni uporabi prvega odstavka 147. člena Zakona o prekrških in prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških, pravna oseba A. A., in njena odgovorna oseba B. B. dolžna plačati stroške postopka, ki zajemajo sodno takso, in sicer pravna oseba sodno takso v znesku 500,00 EUR, odgovorna oseba pa sodno takso v znesku 50,00 EUR, vse v roku in na način, ki bo naveden v pozivu prekrškovnega organa za plačilo sodne takse, sicer se izterja prisilno (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik odgovorne osebe zaradi bistvenih kršitev določil postopka o prekršku, napačne uporabe materialnega prava ter odločitve o sankcijah (1., 2. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da so podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

4. Iz zgoraj povzetega izreka izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe zoper izpodbijano odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo. S tem je izkazano nasprotje v izreku izpodbijane sodbe. Nadalje je pritožbeno sodišče ugotovilo, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče obravnavalo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe, a ker o njej ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe, je izrek izpodbijane sodbe tudi v nasprotju z njeno obrazložitvijo. S tem pa je izkazana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Ker ugotovljene kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter v izreku odločiti o zahtevi za sodno varstvo v celoti, pri tem pa upoštevati, da je po podatkih, ki izhajajo iz Poslovnega registra Slovenije, pravna oseba od 21. 1. 2022 dalje v stečaju, kar vpliva tako na izrek sodbe kot tudi na sam postopek vročanja pisanj obdolženi pravni osebi.