Jedro

Jedro

Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.

Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

II.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 17. 1. 2022 in tožnici priznalo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Odločilo je, da se priznani prispevki plačujejo pod pogojem, da dohodki tožnice ne presegajo predpisanega dohodkovnega cenzusa in da je rezidentka Republike Slovenije za davčne namere ter da bo o odmeri in izplačevanju prispevkov za socialno varnost, vključno z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžan odločiti toženec v roku 30 dni. Tožencu je sodišče naložilo povrnitev stroškov postopka na račun sodišča v skladu z odločbo BPP.

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 17. 1. 2022 in tožnici priznalo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Odločilo je, da se priznani prispevki plačujejo pod pogojem, da dohodki tožnice ne presegajo predpisanega dohodkovnega cenzusa in da je rezidentka Republike Slovenije za davčne namere ter da bo o odmeri in izplačevanju prispevkov za socialno varnost, vključno z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, dolžan odločiti toženec v roku 30 dni. Tožencu je sodišče naložilo povrnitev stroškov postopka na račun sodišča v skladu z odločbo BPP.

2.Zoper IV. točko izreka se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da je o odmeri in izplačevanju prispevkov za socialno varnost dolžan odločiti toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Toženec ne soglaša z odločitvijo sodišča, da je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od prispevkov za socialno varnost, ker je takšna odločitev materialnopravno zmotna. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj manjka obrazložitev, zakaj je dolžan toženec od prispevkov za socialno varnost plačati tudi zakonske zamudne obresti. Razlogov za odločitev o vtoževanih zakonskih zamudnih obresti sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Sodišče je pri svoji odločitvi zmotno uporabilo 83. in 84. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj v predmetnem sporu vtoževana pravica predstavlja pravico iz javnih sredstev, ki ne ureja plačila zakonskih zamudnih obresti. Zato je odločitev sodišča v nasprotju z zakonom in Uredba o samozaposlenih v kulturi, ki izplačil zakonskih zamudnih obresti ne predvidevata. Ugotavljanje upravičenosti do plačila prispevkov za socialno varnost je upravna zadeva, o kateri odloča pristojni upravni organ po določbah ZUP in skladno s predstavljenimi določbami. Glede na to, da v izpostavljenih pravnih podlagah ni podlage za nastanek zamudnih obresti, tožnica do teh v konkretnem primeru ne more biti upravičena zaradi dejstva, da v postopku odločanja o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost upravičenje do javnih sredstev nastane šele z dokončnostjo upravne odločbe. Zamuda ni nastopila in tako do nastanka subsidiarne obveznosti plačila zamudnih obresti ni prišlo. Ne gre za primer, v katerem bi se lahko uporabljale določbe Obligacijskega zakonika. Upravne zadeve, kar uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost je, sodijo v sfero javnega prava. Dejstvo, da zamudne obresti v področnih zakonskih in podzakonskih aktih niso urejene, ne predstavlja pravne praznine, ki bi jo sodišče smelo oziroma moralo zapolniti, temveč zavestno odločitev zakonodajalca, da zamudnih obresti ne prizna. Ob tem je potrebno upoštevati omejenost proračunskih sredstev, iz katerih se financirajo pravice iz javnih sredstev vsako proračunsko leto posebej. Vrhovno sodišče RS, je v zadevi izplačila pokojnine opr. št. VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017 zavzelo stališče, da do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav se dajatev prizna nazaj (enako tudi v sodbi VIII Ips 104/2016 z dne 12. 7. 2016). Tudi analiza določb Zakona o prispevkih za socialno varnost, ZPIZ, ZZVZZ, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter ZUTD, saj določbe omenjenih zakonov ne ponujajo podlage, da bi bilo potrebno pri plačilu prispevkov za socialno varnost za predhodno obdobje plačati tudi zakonske zamudne obresti. Tudi Zakon o davčnem postopku določa, da njegove določbe, ki se nanašajo na davek veljajo tudi za prispevke, tretji odstavek 3. člena. V šestem odstavku 352. člena je določeno, da se prispevki za socialno varnost izračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost, kot je določen v Zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu. Tudi analogija z individualnimi delovnimi spori iz naslova zahtev za izplačilo razlike v plači določa, da za kasneje plačane prispevke ni treba plačati zakonskih zamudnih obresti. Izpodbijana odločitev sodišča je glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti zmotna.

2.Zoper IV. točko izreka se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da je o odmeri in izplačevanju prispevkov za socialno varnost dolžan odločiti toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Toženec ne soglaša z odločitvijo sodišča, da je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od prispevkov za socialno varnost, ker je takšna odločitev materialnopravno zmotna. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj manjka obrazložitev, zakaj je dolžan toženec od prispevkov za socialno varnost plačati tudi zakonske zamudne obresti. Razlogov za odločitev o vtoževanih zakonskih zamudnih obresti sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Sodišče je pri svoji odločitvi zmotno uporabilo 83. in 84. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, saj v predmetnem sporu vtoževana pravica predstavlja pravico iz javnih sredstev, ki ne ureja plačila zakonskih zamudnih obresti. Zato je odločitev sodišča v nasprotju z zakonom in Uredba o samozaposlenih v kulturi, ki izplačil zakonskih zamudnih obresti ne predvidevata. Ugotavljanje upravičenosti do plačila prispevkov za socialno varnost je upravna zadeva, o kateri odloča pristojni upravni organ po določbah ZUP in skladno s predstavljenimi določbami. Glede na to, da v izpostavljenih pravnih podlagah ni podlage za nastanek zamudnih obresti, tožnica do teh v konkretnem primeru ne more biti upravičena zaradi dejstva, da v postopku odločanja o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost upravičenje do javnih sredstev nastane šele z dokončnostjo upravne odločbe. Zamuda ni nastopila in tako do nastanka subsidiarne obveznosti plačila zamudnih obresti ni prišlo. Ne gre za primer, v katerem bi se lahko uporabljale določbe Obligacijskega zakonika. Upravne zadeve, kar uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost je, sodijo v sfero javnega prava. Dejstvo, da zamudne obresti v področnih zakonskih in podzakonskih aktih niso urejene, ne predstavlja pravne praznine, ki bi jo sodišče smelo oziroma moralo zapolniti, temveč zavestno odločitev zakonodajalca, da zamudnih obresti ne prizna. Ob tem je potrebno upoštevati omejenost proračunskih sredstev, iz katerih se financirajo pravice iz javnih sredstev vsako proračunsko leto posebej. Vrhovno sodišče RS, je v zadevi izplačila pokojnine opr. št. VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017 zavzelo stališče, da do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav se dajatev prizna nazaj (enako tudi v sodbi VIII Ips 104/2016 z dne 12. 7. 2016). Tudi analiza določb Zakona o prispevkih za socialno varnost, ZPIZ, ZZVZZ, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter ZUTD, saj določbe omenjenih zakonov ne ponujajo podlage, da bi bilo potrebno pri plačilu prispevkov za socialno varnost za predhodno obdobje plačati tudi zakonske zamudne obresti. Tudi Zakon o davčnem postopku določa, da njegove določbe, ki se nanašajo na davek veljajo tudi za prispevke, tretji odstavek 3. člena. V šestem odstavku 352. člena je določeno, da se prispevki za socialno varnost izračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost, kot je določen v Zakonu o obdavčenju ali v tem zakonu. Tudi analogija z individualnimi delovnimi spori iz naslova zahtev za izplačilo razlike v plači določa, da za kasneje plačane prispevke ni treba plačati zakonskih zamudnih obresti. Izpodbijana odločitev sodišča je glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti zmotna.

3.V odgovoru na pritožbo je tožnica izpostavila, da je plačilo zakonskih zamudnih obresti običajna zakonska posledica zamude pri izplačilu zneskov za socialno varnost, čemur temu sledi tudi sodna praksa. Zavzeto je že stališče, da je glede zamudnih obresti pri priznanju pravic iz javnih sredstev potrebno uporabiti splošno določilo OZ. To velja tudi, če področni zakoni plačilo zakonskih zamudnih obresti izrecno ne urejajo (VSRS v zadevi VIII Ips 187/2018). Toženec je nedvomno prišel v zamudo s plačilom denarne obveznosti, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da bo zaradi neustrezne prvotne odločbe, ki je bila v sodnem postopku odpravljena in tožnici pravica priznana za nazaj, toženec v ponovljenem postopku moral odločati tudi o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih. Ne gre za absolutno bistveno kršitev postopka, saj sodba ni brez razlogov glede zamudnih obresti. Sodišče je pojasnilo, da je toženec odločil nepravilno, s čimer je prišel v zamudo s plačilom denarne obveznosti oziroma socialnega prispevka, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da bo moral v ponovljenem postopku toženec odločati tudi o vtoževanih zakonskih zamudnih obresti. To je jasna zakonska posledica zamude s plačilom.

3.V odgovoru na pritožbo je tožnica izpostavila, da je plačilo zakonskih zamudnih obresti običajna zakonska posledica zamude pri izplačilu zneskov za socialno varnost, čemur temu sledi tudi sodna praksa. Zavzeto je že stališče, da je glede zamudnih obresti pri priznanju pravic iz javnih sredstev potrebno uporabiti splošno določilo OZ. To velja tudi, če področni zakoni plačilo zakonskih zamudnih obresti izrecno ne urejajo (VSRS v zadevi VIII Ips 187/2018). Toženec je nedvomno prišel v zamudo s plačilom denarne obveznosti, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da bo zaradi neustrezne prvotne odločbe, ki je bila v sodnem postopku odpravljena in tožnici pravica priznana za nazaj, toženec v ponovljenem postopku moral odločati tudi o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih. Ne gre za absolutno bistveno kršitev postopka, saj sodba ni brez razlogov glede zamudnih obresti. Sodišče je pojasnilo, da je toženec odločil nepravilno, s čimer je prišel v zamudo s plačilom denarne obveznosti oziroma socialnega prispevka, zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da bo moral v ponovljenem postopku toženec odločati tudi o vtoževanih zakonskih zamudnih obresti. To je jasna zakonska posledica zamude s plačilom.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo, da pri uveljavljani pravici tožnica izpolnjuje zahtevana kriterija kakovosti in obsega, kar posledično pomeni, da je njeno delo v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZUJK potrebno šteti za izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih.1 Tožnici je zato priznalo vtoževano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje je priznalo z dnem vpisa v razvid skladno z drugim odstavkom 87. člena in petim in šestim odstavkom 11. člena Uredbe.2 Toženec je odločbo o vpisu tožnice v razvid izdal 15. 6. 2020. Namen zakonske zahteve po sočasnem odločanju o obeh vlogah je v tem, da se upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do plačila prispevkov, ta pravica prizna sočasno s samim vpisom v razvid in se jim iz državnega proračuna prispevki od takrat dalje tudi plačujejo.3 Ob vpisu v razvid nastane ex lege tudi obvezno zavarovanje, s tem pa tudi obveznost plačila prispevkov.

6.Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo, da pri uveljavljani pravici tožnica izpolnjuje zahtevana kriterija kakovosti in obsega, kar posledično pomeni, da je njeno delo v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZUJK potrebno šteti za izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih. Tožnici je zato priznalo vtoževano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje je priznalo z dnem vpisa v razvid skladno z drugim odstavkom 87. člena in petim in šestim odstavkom 11. člena Uredbe. Toženec je odločbo o vpisu tožnice v razvid izdal 15. 6. 2020. Namen zakonske zahteve po sočasnem odločanju o obeh vlogah je v tem, da se upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do plačila prispevkov, ta pravica prizna sočasno s samim vpisom v razvid in se jim iz državnega proračuna prispevki od takrat dalje tudi plačujejo. Ob vpisu v razvid nastane ex lege tudi obvezno zavarovanje, s tem pa tudi obveznost plačila prispevkov.

7.Sodišče je v 21. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da ker izpodbijana odločba ni bila pravilna in zakonita, jo je bilo potrebno na temelju drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 odpraviti, tožnici pa priznati pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Povsem ustrezno je pojasnilo, da ker se prispevki plačujejo pod pogojem, da tožničini dohodki ne presegajo predpisanega dohodkovnega cenzusa in da je tožnica rezidentka Republike Slovenije za davčne namene, bo moral izpolnjevanje teh pogojev toženec šele ugotavljati na podlagi drugega odstavka 85. člena. Sodišče je toženca zavezalo k izdaji odločbe v roku 30 dni in hkrati odločilo, da mora toženec v istem roku odločiti tudi o odmeri in izplačevanju prispevkov ter o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih. Pri tem je potrebno ugotoviti, da sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov.4 Zaradi obrazloženega je tako neutemeljena pritožbena trditev o absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ker ni navedene podlage za plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih prispevkov za socialno varnost.

7.Sodišče je v 21. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da ker izpodbijana odločba ni bila pravilna in zakonita, jo je bilo potrebno na temelju drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 odpraviti, tožnici pa priznati pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna za obdobje od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2025. Povsem ustrezno je pojasnilo, da ker se prispevki plačujejo pod pogojem, da tožničini dohodki ne presegajo predpisanega dohodkovnega cenzusa in da je tožnica rezidentka Republike Slovenije za davčne namene, bo moral izpolnjevanje teh pogojev toženec šele ugotavljati na podlagi drugega odstavka 85. člena. Sodišče je toženca zavezalo k izdaji odločbe v roku 30 dni in hkrati odločilo, da mora toženec v istem roku odločiti tudi o odmeri in izplačevanju prispevkov ter o vtoževanih zakonskih zamudnih obrestih. Pri tem je potrebno ugotoviti, da sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obrestih še ni odločalo. Priznalo je zgolj pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, izdajo odmerne odločbe in (morebitno) plačilo zakonskih obresti pa naložilo tožencu. Sodišče o plačilu zakonskih zamudnih obresti še ni odločilo, ker mora toženec predhodno ugotoviti, ali tožnica sploh izpolnjuje preostale pogoje za plačilo prispevkov. Zaradi obrazloženega je tako neutemeljena pritožbena trditev o absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ker ni navedene podlage za plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih prispevkov za socialno varnost.

8.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožnica sama, saj stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnica krije sama.

9.Stroške odgovora na pritožbo nosi tožnica sama, saj stroške odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP), zaradi česar je odločilo, da jih tožnica krije sama.

-------------------------------

-------------------------------

1Mnenje sodne izvedenke je bilo skladno tudi z mnenjem strokovne komisije, ki je tožnici dvakrat podala pozitivno mnenje in njeno delo v zadnjih petih letih obakrat ocenila z 81 točkami, ki je meja, ki jo zahteva zakon v povezavi z Uredbo.

1Mnenje sodne izvedenke je bilo skladno tudi z mnenjem strokovne komisije, ki je tožnici dvakrat podala pozitivno mnenje in njeno delo v zadnjih petih letih obakrat ocenila z 81 točkami, ki je meja, ki jo zahteva zakon v povezavi z Uredbo.

2Kar je dva meseca po tem, ko je bila vloga tožnice popolna (22. 4. 2020).

2Kar je dva meseca po tem, ko je bila vloga tožnice popolna (22. 4. 2020).

3V izogib vlagateljevi negotovosti, ali bo imel ob vpisu v razvid tudi pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna ali pa bo moral prispevke plačevati sam.

3V izogib vlagateljevi negotovosti, ali bo imel ob vpisu v razvid tudi pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna ali pa bo moral prispevke plačevati sam.

4Določba prvega odstavka 15. člena Uredbe.

4Določba prvega odstavka 15. člena Uredbe.

Zveza:

Zveza: