Jedro

Že to, da tožnik kot svojega premoženja ni prijavil osebnega vozila in poslovnega deleža, zadostuje za sprejem izpodbijane odločitve, zato vprašanje, ali je tožnik poročen in ali mora preživljati mladoletnega otroka, niti ni pravno odločilno. Zato tudi morebitna napačna ugotovitev organa za BPP, da je tožnik samski in razlogi, zakaj ne živi skupaj s svojo družino, ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z obnovo postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru opr. št. III P 839/2013. Hkrati je odločil, da tožnik šest mesecev od prejema te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP.

V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 26. 2. 2014 vložil prošnjo za dodelitev BPP in v njej med drugim navedel, da sta njegovi družinski članici žena in hči, da nima avtomobila in da ni lastnik kapitalskih naložb. Iz podatkov o gospodinjstvu (e-RISK) je organ ugotovil, da je tožnik samski in da živi sam, iz evidence registriranih osebnih vozil je ugotovil, da je lastnik vozila znamke Fiat Punto/55, letnik prve registracije 1999, na podlagi podatkov iz sodnega/poslovnega registra AJPES pa je ugotovil, da je edini družbenik gospodarske družbe A. d.o.o., z osnovnim kapitalom družbe 8.763,14 EUR in da v tej družbi opravlja funkcijo direktorja. To po mnenju organa pomeni, da je tožnik v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke. Pojasnjuje, daje v zadevi Bpp 1017/2014 tožnika pozval, naj navede razloge za neskladje med izjavo na obrazcu prošnje in podatki iz uradnih evidenc, vendar tožnik tega ni storil. Glede na navedeno je organ za BPP v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločil tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik zoper to odločitev vlaga tožbo in v njej navaja, da je poročen in da skrbi za mladoletnega otroka, kar dokazuje z odločbo Centra za socialno delo. Zaradi problemov z A. živi sam, žena z otrokom pa živi na ... Meni, da bi moral organ za BPP v zvezi s tem opraviti poizvedbe na UE Ljubljana in drugje. Glede osebnega avtomobila poudarja, da je star 15 let in brez posebne vrednosti. Zato meni, da prijava vozila ne bi vplivala na pravico do BPP. Družba A. naj bi bila od leta 2010 v hudih težavah, ker ni dobila plačila za opravljeno delo v višini 49.599,50 EUR in naj bi bila žrtev poslovne goljufije. Podjetje pa naj bi obstojalo zgolj formalno, ker ima visoko terjatev. Zato meni, da tudi če bi v prošnji za BPP navedel kapitalski delež, to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP. Ugovarja še, da bi ga organ za BPP moral zaslišati zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja in opraviti ustrezne poizvedbe. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za BPP zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev BPP iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Pristojni organ pa podatke pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih in drugih predpisanih evidenc (drugi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek).

Iz omenjenih določb izhaja, da je za točnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec, da pa je organ dolžan preveriti in opraviti presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012).

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik avtomobila (Fiat Punto 55, letnik 1999) in 100 % poslovnega deleža v gospodarski družbi (A. d.o.o.), kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v evidenco registriranih osebnih vozil in v podatke sodnega/poslovnega registra AJPES. Ugotovitvi, da je lastnik avtomobila in da je lastnik omenjenega poslovnega deleža gospodarske družbe, pa tožnik ne oporeka, niti ne oporeka ugotovitvi, da je ta dva podatka v vlogi za dodelitev BPP zamolčal. Ker v zadevi že to, da tožnik kot svojega premoženja ni prijavil osebnega vozila in poslovnega deleža, zadostuje za sprejem izpodbijane odločitve, vprašanje, ali je tožnik poročen in ali mora preživljati mladoletnega otroka, niti ni pravno odločilno. Zato tudi morebitna napačna ugotovitev organa za BPP, da je tožnik samski in razlogi, zakaj ne živi skupaj s svojo družino, ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev. Ker torej dejansko stanje, ki je sporno, ni pravno odločilno, je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da ga upravni organ zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja ni zaslišal. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da je njegov osebni avtomobil star 15 let in brez posebne vrednosti ter da tudi če bi ga vpisal v prošnjo za BPP, to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP, ter da je družba A. d.o.o. od leta 2010 v hudih težavah in da, če bi ta delež navedel, to ne bi vplivalo na njegovo pravico do BPP, saj od svojega deleža v tej družbi nima nič, sodišče pojasnjuje, da iz prej opisane zakonske ureditve izhaja, da prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določen podatek o premoženju vpisati v prošnjo za BPP ali ne, temveč so dolžni navesti vse svoje premoženje, presojo o upravičenosti do BPP glede na to premoženje pa bo opravil organ.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.