13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 1037/2001 z dne 20. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdi zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje odločilo, da je pritožnik (v pravdnem postopku toženec) dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da iz garaže odstrani svoje vozilo in tožeči stranki zagotovi neovirano uporabo garaže s kletjo, ter mu prepovedalo, da v bodoče posega v posest tožeče stranke. Pritožnik se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev Višjega sodišča. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Po mnenju pritožnika je Višje sodišče potrdilo nedoločen in neizvršljiv izrek sklepa sodišča prve stopnje, saj v njem ni navedeno, iz katere garaže naj bi pritožnik odstranil svoje vozilo. Na to naj bi opozoril tudi v pritožbi zoper prvostopenjski sklep, vendar mu Višje sodišče na ta pritožbeni ugovor ni odgovorilo. Višjemu sodišču očita tudi, da je napačno povzelo njegovo izpovedbo o dogodku, ki se je zgodil dne 17. 10. 1998, in je zato zmotno zaključilo, da pritožnik ni dokazal, da je tožnik dne 17. 10. 1998 prostovoljno opustil posest garaže.

Meni, da so razlogi izpodbijanega sklepa povsem nerazumljivi in očitno napačni. Sicer pa tudi navaja, da je vdova tožnika sama izpraznila garažo in klet, s čimer je posestno stanje dokončno urejeno in zato ni več potrebe za posestno varstvo, saj sta stranki spor dokončno uredili.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev Višjega sodišča (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Pritožnik namreč v ustavni pritožbi sam zatrjuje, da sta stranki spor dokončno uredili in da ni več potrebe za posestno varstvo, saj je vdova tožnika izpraznila garažo in klet, s čimer je posestno stanje dokončno urejeno. Poleg tega pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje predvsem z navedbo, da naj bi Višje sodišče potrdilo izrek sklepa sodišča prve stopnje, ki je nedoločen in zato neizvršljiv. V zvezi s tem očitkom Ustavno sodišče pojasnjuje, da bi bila morebitna neizvršljivost izreka sklepa sodišča prve stopnje kvečjemu v škodo tožeče stranke, ne pa v škodo pritožnika. Tudi sicer naložitev obveznosti, ki izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje, za pritožnika ne more predstavljati takšnega pomena, da bi se z njegovo zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj interpretacije zakona, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger