Jedro

V postopku dopustitve revizije je načelno mogoča uporaba inštituta vrnitve v prejšnje stanje.

Postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka, zato smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 17.706 EUR. Sodišče druge stopnje je delno spremenilo odločitev o pravdnih stroških, v ostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Tožnica je po odvetniški družbi vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 171/2012 z dne 21. 6. 2012 predlog za dopustitev revizije zavrglo, ker je bil vložen prepozno. Predlog je bil vložen na nepristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, pristojno Vrhovno sodišče pa ga je prejelo po izteku 30-dnevnega roka za vložitev predloga iz prvega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožnica je po odvetniški družbi vložila pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njem navaja, da je tožeča stranka zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, ker je edina družabnica odvetniške družbe in edina odvetnica v tej družbi nenadno zbolela in dela ni mogla opravljati, njen administrativni delavec pa je že pripravljen predlog za dopustitev revizije v nevednosti in zmoti poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani, namesto na Vrhovno sodišče. 4. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je v postopku dopustitve revizije načelno mogoča uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje (116. člen ZPP).

6. Predlog za dopustitev revizije je za tožnico vložila odvetniška družba (ki pred tem tožnice ni zastopala), ne da bi temu predlogu priložila tožničino pooblastilo. V predlogu je sicer navedla, da je pooblastilo za zastopanje priloženo, vendar na spisku šestih prilog na koncu predloga pooblastilo ni navedeno in med šestimi prilogami v spisu Vrhovnega sodišča II DoR 171/2012 tožničinega pooblastila ni. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pooblastilo ni priloženo, navedeno pa je: „pooblastilo za zastopanje v spisu“. Ker slednje ne drži, je Vrhovno sodišče vpogledalo prvostopenjski spis te pravdne zadeve, to je spis Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2567/2007-III in ugotovilo, da tudi v njem ni nobenega pooblastila tožnice odvetniški družbi za zastopanje v sporni pravdni zadevi oziroma v obravnavanem revizijskem postopku.

7. Po pravem odstavku 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti sodišču pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju, to je v primeru tožnice in njenega domnevnega zastopnika Odvetniške družbe K. d.o.o., ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Tožničino pooblastilo tej odvetniški družbi ni bilo predloženo sodišču niti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, niti ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Postopek o predlogu za dopustitev revizije je del revizijskega postopka, postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pa je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek. Tako velja tudi pravilo, da Vrhovno sodišče ne sme pozivati strank k popravi ali dopolnitvi vlog ali predložitvi pooblastil (383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP).

8. Ker je torej predlog za vrnitev v prejšnje stanje v okviru revizijskega postopka vložen brez tožničinega pooblastila, je Vrhovno sodišče po petem odstavku 98. člena ZPP predlog zavrglo.