Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1792/2020-13

ECLI:SI:UPRS:2022:I.U.1792.2020.13 Upravni oddelek

izvajanje televizijske dejavnosti odmera letnega plačila zakonsko določen rok zamuda roka
Upravno sodišče
4. maj 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravna teorija in sodna praksa sta si že dlje časa enotni v stališču, da je dokazno breme (praviloma) na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva (prvi odstavek 22. člena ZUS-1, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožena stranka je prejem Dopisa tožnika zanikala. To pomeni, da se je trditveno in dokazno breme o tem, da je 18. 2. 2020 posredoval podatke o televizijski dejavnosti v letu 2019, prevalilo na tožnika. Slednji ni podal nobenih drugih (določnih) trditev; sploh ni odgovoril na to nasprotovanje tožene stranke. Na glavni obravnavi je le ponovil, da ga je poslal; pripomnil je še, da je to storil po pošti. Navedenega tudi ni dokazal. Vsebina Pojasnila in sam Dopis ne omogočata sklepa, da je bil 18. 2. 2020 poslan (ali na drug način izročen) toženi stranki.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo tožeči stranki določila višino plačila za izvajanje televizijske dejavnosti v letu 2020 (1. točka izreka izpodbijane odločbe). V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je zapisala številko in sklic računa za nakazilo plačila, v 3. točki pa rok, v katerem mora biti znesek poravnan. Sklenila je še, da posebni stroški niso nastali (4. točka izreka izpodbijane odločbe).

2. V svoji obrazložitvi je pojasnila, da ima tožnik dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti in je vpisan je v evidenco imetnikov teh dovoljenj. Kot zavezanec za letno plačilo je dolžan vsako leto do 31. marca sporočiti višino prihodkov, pridobljenih z izvajanjem televizijske dejavnosti in vrsto programa oziroma storitve. Če tega ne stori, Agencija upošteva kot prihodek celotni prihodek zavezanca iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES).

3. Konec meseca marca 2020 je bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19; v nadaljevanju: ZZUSUDJZ1). Le-ta je podaljšal rok za oddajo podatkov o prihodkih. Ker slednjih tožnik ni posredoval, je Agencija uvedla poseben ugotovitveni postopek. Tožnika je 29. 7. 2020 pozvala, da se izjasni o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o odmeri plačila za leto 2020. Odgovoril je, da je ustvaril prihodke iz naslova oglaševanja, kot tudi ostale prihodke. Naštel jih je glede na posamezne oglaševalce in navedel podjetja, za katera je izvedel „streaming“. Agencija je nato sklenila, da zahtevanih podatkov ni izročil pravočasno. Po podatkih AJPES je ugotovila, da je njegov celotni prihodek za leto 2019 znašal ... EUR. Letno plačilo za 2020 je zato odmerila v višini 4.725,00 EUR.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

4. Z opisano odločitvijo Agencije tožnik ni soglašal. Poudaril je, da ji je že 18. 2. 2020 posredoval podatke o višini prihodkov za leto 2019 (...). Odzval se je tudi na njen poziv in jih opredelil. Tožena stranka sicer ni omenila zamude zakonskega roka. Enako je ravnal v prejšnjih letih. Prihodki za odmero plačila so bili bistveno nižji od zdaj upoštevane vsote; plačilo za leto 2019 je kar za ... EUR višje. Predlagal je, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje Agenciji.

5. Tožena stranka je najprej opozorila, da od tožnika ni prejela dopisa, datiranega 18. 2. 2020. Trditve o tem, da je že takrat poslal podatke o višini prihodkov, ne držijo. Dne 2. 3. 2020 je pisno pozvala vse izdajatelje televizijske dejavnosti, ki še niso posredovali podatkov o prihodkih, naj to storijo. Med njimi je bil tudi tožnik. Na to obvestilo se do dne 9. 6. 2020 ni odzval, kar pomeni, da je zamudil prekluzivni zakonski rok. Dejstva o dopisu iz meseca februarja so tožbene novote.

V izjasnitvi z dne 27. 8. 2020 se tožnik ni opredelil do zamude roka in do odmere na podlagi podatkov AJPES-a. Primeri iz preteklih let se ne nanašajo na izpodbijano odločbo, niti ne dokazujejo, da je tožnik pravočasno obvestil Agencijo o prihodkih za leto 2019. **K I. točki izreka**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Na podlagi veljavnega dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti so izdajatelji televizijskih programov oziroma ponudniki zavezanci za letno plačilo Agenciji (prvi odstavek 38. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah; v nadaljevanju: ZAvMS2). Izdajatelj televizijskega programa oziroma ponudnik mora vsako leto do 31. marca obvestiti Agencijo o višini prihodkov iz preteklega leta. Če izdajatelj televizijskega programa oziroma ponudnik do danega roka tega ne stori, upošteva Agencija kot prihodek celotni prihodek izdajatelja oziroma ponudnika iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov AJPES-a (tretji odstavek 38. člena ZAvMS).

8. Način izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti je opredeljen v Pravilniku o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (v nadaljevanju: Pravilnik;3 1. člen Pravilnika). Višino plačil pa je določila Agencija z vsakoletno tarifo (peti odstavek 38. člena ZAvMS); za leto 2020 je to Tarifa 2020 o vrednosti točke za plačilo na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (v nadaljevanju: Tarifa4).

9. Dne 2. 3. 2020 je Agencija poslala tožniku obvestilo o obveznosti predložitve podatkov o višini prihodkov iz televizijske dejavnosti za leto 2019 (obvestilo številka 3816-5/2020/4 z dne 2. 3. 2020). Slednji ga je prejel dan pozneje (povratnica z dne 3. 3. 2020). Z njim ga je Agencija opozorila, da mora do 31. 3. 2020 sporočiti podatke o višini prihodkov za preteklo leto, sicer bo vzela v obzir celotni prihodek, razviden iz evidence AJPES-a. 10. Tek rokov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah je bil s prvim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ ustavljen. Ta ukrep je trajal do sprejetja sklepa Vlade Republike Slovenije,5 to je do 1. 6. 2020 (2. člen ZZUSUDJZ). Stranke so tako lahko svoja procesna dejanja opravile do omenjenega dne. To je veljalo tudi za tožnika.

11. Agencija je konec meseca julija začela poseben ugotovitveni postopek v zvezi z odmero plačila za leto 2020. Zaključila je, da tožnik ni sporočil višine prihodkov iz televizijske dejavnosti ter da so njegovi celotni prihodki v letu 2019 znašali ... EUR. Hkrati ga je pozvala, da se o tem izjavi (Obvestilo, številka 4260-13/2020/1 z dne 29. 7. 2020). Na opisano obvestilo je odgovoril in naštel prihodke iz televizijske dejavnosti v letu 2019 (Pojasnilo z dne 27. 8. 2020). Sledila je izpodbijana odločba Agencije, s katero je ugotovila, da tožnik podatkov o višini prihodkov iz televizijske dejavnosti ni sporočil pravočasno. Posledično je upoštevala njegov celotni prihodek, razviden iz evidence AJPES in mu naložila plačilo 4.725,00 EUR.

12. Tožbene navedbe je mogoče strniti v dva očitka izpodbijani odločbi. S prvim je tožnik oporekal sklepu Agencije, da je ni pravočasno obvestil o višini prihodkov iz naslova televizijske dejavnosti v letu 2019. Drugi pa je v smeri pomanjkljive ocene izjave tožnika; po njegovem mnenju je Agencija zmotno presodila, da se je izjasnil o zamudi zakonskega roka.

13. Tožnik je trdil, da je podatke o prihodkih iz televizijske dejavnosti posredoval 18. 2. 2020 (v nadaljevanju: Dopis). V podkrepitev te navedbe je predložil izvod Dopisa (priloga A3), skliceval pa se je tudi na vsebino Pojasnila z dne 27. 8. 2020 (v nadaljevanju: Pojasnilo; priloga A4). Na drugi strani je tožena stranka izpostavila, da tega pisanja ni prejela. Dodala je, da ni zabeleženo v njeni evidenci dokumentarnega gradiva. Tožnik ni izkazal, da ga je poslal. Pri tem je predložila elektronski izpis prejete pošte v času od 4. 2. 2020 do dne 18. 11. 2020; v njem Dopisa tožnika ni mogoče zaslediti (stran 12 zadeve 3816-5/2020).

14. Pravna teorija in sodna praksa sta si že dlje časa enotni v stališču, da je dokazno breme (praviloma) na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva (prvi odstavek 22. člena ZUS-1, prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP6).7 Tožena stranka je prejem Dopisa tožnika zanikala. To pomeni, da se je trditveno in dokazno breme o tem, da je 18. 2. 2020 posredoval podatke o televizijski dejavnosti v letu 2019, prevalilo na tožnika. Slednji ni podal nobenih drugih (določnih) trditev;8 sploh ni odgovoril na to nasprotovanje tožene stranke. Na glavni obravnavi je le ponovil, da ga je poslal; pripomnil je še, da je to storil po pošti. Navedenega tudi ni dokazal. Vsebina Pojasnila in sam Dopis ne omogočata sklepa, da je bil 18. 2. 2020 poslan (ali na drug način izročen) toženi stranki. Ta je poudarila, da je vodila popis sprejema pošiljk in da v njeni evidenci ni Dopisa. Poleg tega je po tem, ko naj bi bil poslan, obvestila tožnika o obveznosti predložitve podatkov o višini prihodkov iz televizijske dejavnosti za leto 2019. S tega vidika je ocena, da tega ne bi storila, če bi jih že imela, razumna. Zapisano izstopa še toliko bolj, saj je podobno ravnala še enkrat: v Obvestilu, številka 4260-13/2020/1 z dne 29. 7. 2020, je omenila, da tožnik zahtevanih podatkov ni posredoval. 15. Ključno pa je, da ne iz Dopisa, ne iz Pojasnila z dne 27. 8. 2020 ni razvidno, da so bili podatki izročeni pravočasno. Dopis nima nobenega zaznamka o oddaji pošiljke, niti kakšnega drugega potrdila o tem, da je bil poslan 18. 2. 2020. Pri tem bode v oči, da je poznejše pisanje, to je Pojasnilo, tožnik poslal priporočeno in s tem izkazal, da ga je in kdaj ga je poslal (nalepka na ovojnici; stran 5 zadeve 3816-5/2020). Povedano kaže na to, da mu je tak način pošiljanja znan; sicer pa je to običajno ravnanje skrbnega gospodarstvenika.

16. V zvezi s Pojasnilom sodišče še pripominja, da besedila _„Dne 21. 8. 2020 sem prejel dopis, da dvomite o prijavljenih podatkih ...“_ ni mogoče razumeti v smislu, da so bili zahtevani podatki poslani 18. 2. 2020 oziroma posredovani pravočasno. Nasprotno, gre za očiten odziv tožnika na prejeto obvestilo tožene stranke.9 Nanj se datumsko uvodoma sklicuje: _„Dne 21. 8. 2020 sem prejel ...“_. Z njim je torej odgovoril na Obvestilo, številka 4260-13/2020/1 z dne 29. 7. 2020. Njegova razlaga, da je zgolj tolmačil že dane podatke, ni prepričljiva.

17. Sodišče je po obrazloženem sklenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je podatke o televizijski dejavnosti v letu 2019 posredoval 18. 2. 2020 oziroma pred iztekom zakonskega roka (tretji odstavek 38. člena ZAvMS v zvezi z 2. členom ZZUSUDJZ in Sklepom Vlade). Tožena stranka je za izračun plačila pravilno upoštevala njegov celotni prihodek iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov AJPES-a (tretji odstavek 38. člena ZAvMS).

18. Kar pa se tiče vztrajanja tožnika, da ne drži, „da se je izjasnil glede dejstev, da v zakonskem roku ni posredoval obvestila“, sodišče ne razume na kaj točno cilja to očitanje. Kot je že iz zgornjega vidno, je Agencija dne 2. 3. 2020 tožnika obvestila o obveznosti predložitve podatkov o višini prihodkov iz televizijske dejavnosti za leto 2019. Kasneje je sprožila skrajšani postopek, v katerega je tožnika povabila in ga tudi izrecno pozvala, da se izjavi o „vseh ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v predmetni zadevi“. Obenem je jasno zapisala, da tožnik do izdaje tega poziva ni posredoval obvestila o višini prihodka iz naslova televizijske dejavnosti za leto 2019. Ta v svojem odgovoru ni omenil zamude zakonskega roka. Nekoliko nerodno oblikovano besedilo v izpodbijani odločbi pa ne more privesti do drugačnega zaključka sodišča. 19. Odločba tožene stranke je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

20. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 36/2020 z dne 28. 3. 2020, 61/2020 z dne 30. 4. 2020 in 74/2020 z dne 21. 5. 2020. 2 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številke: 87/2011 z dne 2. 11. 2011, 84/2015 z dne 6. 11. 2015. 3 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 72/2012 z dne 27. 9. 2012. 4 Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 82/2019 z dne 28. 12. 2019. 5 Gre za Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 74/2020 z dne 21. 5. 2020 (v nadaljevanju: Sklep Vlade). 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: številke 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 7 Predmet dokazovanja so namreč tudi tako imenovana negativna dejstva, to so trditve, da dejstva z določeno vsebino ne obstajajo. Glej sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-204/15-6 z dne 3. 3. 2016 pod opombo 7 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opravilna številka II 751/2006 z dne 28. 1. 2009, 9. točka. Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, I Up 230/2017 z dne 8. 11. 2017. 8 Na primer na kakšen način ga je poslal, kdo točno je to storil in tako dalje. 9 Obvestilo, številka 4260-13/2020/1 z dne 29. 7. 2020.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia