Jedro

Upnik zavarovane terjatve mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ki ga je dne 7. 1. 2021 (p. d. 357) vložil upnik DUTB d. d. (1. točka izreka). Odločilo je, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 19. 1. 2021 (p. d. 361), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Upnica DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK d. d. (DUTB) je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ugodi.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik v ugovoru z dne 7. 1. 2021 ugovarjal načrtu razdelitve in zatrjeval, da bi upravitelj moral pri načrtu delitve upoštevati upnikovo ločitveno pravico na premičninah (kuhinji proizvajalca E. (v nadaljevanju: kuhinja) in posledično unovčeno stečajno maso deliti kot posebno stečajno maso ter iz nje poplačati ločitvenega upnika – vlagatelja ugovora. Ugovoru ni ugodilo, ker je ocenilo, da je ne glede na določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o ustanovitvi neposestnih zastavnih pravic ter učinkih vpisa v register neposestnih zastavnih pravic potrebno uporabiti določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot lex specialis pri odločanju o statusu upnikove zatrjevane zavarovane terjatve, ki ni bila pravočasno prijavljena in preizkušena v tem stečajnem postopku. Ugotovilo je, da je rok za prijavo terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic v predmetni zadevi potekel dne 3. 2. 2018, da je sodišče s sklepom o preizkusu terjatev z dne 25. 7. 2018 pravnomočno odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter ločitvenih pravicah, da je ta sklep temelj za kasnejše delitve stečajne mase glede na priznane terjatve ter ločitvene pravice ter da zato ugovora upnika ni mogoče upoštevati.

6. Pritožnik navaja, da je dejstvena podlaga, ki bi jo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, pa je ni, naslednja: - upnik je s pripojitvijo Banke d. d. k DUTB pridobil zavarovano terjatev iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. - 000/10 do družbe U. (ime prejšnje firme je bilo B.), - da je bilo v navedeni pogodbi navedeno, da kuhinja proizvajalca E. na naslovu M., predstavlja zavarovanje za to terjatev, - da je bila zastavna pravica na navedeni kuhinji vpisana v register neposestnih zastavnih pravic (Register) pod številko zadeve 000.1, - da se je nad družbo U. dne 6. 5. 2020 začel postopek stečaja, ki se je vodil pod opr. št. St 001/2020, - da je upnik DUTB dne 18. 6. 2020 v stečaj družbe U. prijavil zavarovano terjatev in ločitveno pravico, ki jo ima na predmetni kuhinji, - da je stečajni upravitelj družbe U. dne 25. 9. 2020 upnika DUTB obvestil, da je glede ločitvene pravice na predmetni kuhinji ugotovil, da ta ni več v lasti stečajne dolžnice, saj je U. kuhinjo že leta 2012 prodala družbi G., - da je upravitelj predlagal upniku DUTB, da umakne ločitveno pravico, ker sicer mora opraviti preizkus vseh prijavljenih terjatev, saj druge stečajne mase v lasti U. ni, stečaj nad U. pa se je zaključil 23. 11. 2020, - da upnik za prodajo kuhinje ni vedel, saj ga zastaviteljica U. za dovoljenje k prodaji ni vprašala, prav tako ga s prodajo ni seznanila nova lastnica kuhinje, družba G. v stečaju, s prodajo kuhinje pa ni bila seznanjena niti prvotna upnica Banka d. d. 7. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se s predstavljenim dejanskim stanjem ni ukvarjalo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje vsa zgoraj navedena dejstva upoštevalo in pravilno zaključilo, da je ne glede na določbe SPZ o neposestni zastavni pravici treba uporabiti določbe ZFPPIPP kot lex specialis pri odločanju o statusu upnikove zatrjevane zavarovane terjatve in glede na to, da ta ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku nad dolžnikom G. d. o. o., pravilno odločilo, ko je ugovor upnika zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase zavrnilo.

8. Za neposestno zastavno pravico, ki je vpisana v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (register neposestnih zastavnih pravic) se v skladu z določbo prvega odstavka 177. člena SPZ smiselno uporabljajo določbe tega zakona o hipoteki. Pritožnik pravilno navaja, da imajo vpisi v register neposestnih zastavnih pravic konstitutivni učinek, da zanje veljata načelo publicitete vpisa in načelo zaupanja ter da pozitivni publicitetni učinek vpisa pomeni neizpodbitno domnevo, da vsak ve za obstoj zastavne pravice, ki je vpisana v register. Če je premičnina vpisana v register, se namreč nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru (drugi odstavek 177. a člena SPZ). Vendar pa je treba upoštevati, da registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin kljub nekaterim podobnostim v učinkih ne moremo primerjati z zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je namreč register lastninske pravice, ki ustvarja njen publicitetni učinek in domnevo, da je lastnik stvari tisti, ki je vpisan v registru, medtem ko register neposestnih zastavnih pravic ne pomeni registra lastninske pravice, ampak je namenjen samo registraciji zastavne pravice.1 Navedbam pritožnika, da je upnik pravočasno prijavil ločitveno pravico (na kuhinji), in sicer v stečaj dolžnika, za katerega podatek je imel oziroma mu je to izkazoval javni register, da je v njegovi lasti in posesti, pritožbeno sodišče glede na navedeno ne more slediti. Ker register neposestnih zastavnih pravic ni register lastništva premičnin, se upnik ne more zanašati na to, da je zastavitelj še vedno lastnik zastavljene premičnine, ker je zastavna pravica na zastavljeni stvari še vedno vpisana v register. Upnik torej mora računati na možnost, da zastavitelj ni več lastnik zastavljene premičnine.

9. Zato v danem primeru tudi ni mogoče smiselno uporabiti določb 298. a člena ZFPPIPP, ki urejajo posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko. Navedena pravila se uporabljajo za hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, ki je najprej register lastninske pravice, ob pogoju, da je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika.2

10. V obravnavanem primeru tudi ne gre za ločitveno pravico iz 281. člena ZFPPIPP, prav tako ne za ločitveno pravico iz drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ki jo ločitvenemu upniku ne bi bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ker jo lahko uveljavi zunajsodno. Razmerje neposestne zastavne pravice namreč preide v razmerje ročne zastave šele tedaj, ko je stvar izročena upniku in šele tedaj nastopi domneva, da je med strankama sklenjen dogovor o izvensodni prodaji zastavne pravice (175. člen SPZ). Zastavljena kuhinja pa je bila v stečajnem postopku tako že prodana.

11. Stališča sodišč, zavzeta v zadevah Višjega sodišča v Mariboru I Cp 319/2019, Višjega sodišča v Kopru v zadevi II Ip 518/2013 in Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Ip 3465/2017 za obravnavani primer niso odločilnega pomena. V sodbi II Ips 31/2020 pa se je Vrhovno sodišče ukvarjalo le s smiselno uporabo določb SPZ o hipoteki za neposestno zastavno pravico. V danem primeru pa se pritožnik zavzema za smiselno uporabo določb ZFPPIPP o prijavi in preizkusu hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko (298.a člen ZFPPIPP) za prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice, kadar je zastavna pravica vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Glede na zgoraj pojasnjeno razliko med zemljiško knjigo in registrom neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ter glede na to, da ZFPPIPP kot lex specialis določa pravila o prijavah terjatev in ločitvenih pravic, stališče Vrhovnega sodišča v danem primeru ni uporabljivo.

12. Upnik zavarovane terjatve tako mora v stečajnem postopku v roku za prijavo terjatev prijaviti terjatev in ločitveno pravico, četudi je njegova zastavna pravica, ki je podlaga ločitveni pravici, vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.

13. Za stališče pritožnika, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati upnikovo prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom U. tudi v predmetnem stečajnem postopku pa ni najti opore niti v ZFPPIPP niti v SPZ.

14. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 757. 2 In je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka (drugi odstavek 298.a člena ZFPPIPP).