Jedro

EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka), saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni: - v I. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od dneva prejema te sodbe tožeči stranki plačati 1.728,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska: - 159,38 EUR od 20. 8. 2020 dalje do plačila, - 159,38 EUR od 20. 3. 2020 dalje do plačila, - 147,07 EUR od 22. 1. 2020 dalje do plačila, - 159,38 EUR od 18. 4. 2020 dalje do plačila, - 159,38 EUR od 18. 6. 2020 dalje do plačila, - 147,07 EUR od 19. 12. 2019 dalje do plačila, - 147,07 EUR od 19. 10. 2019 dalje do plačila, - 24,49 EUR od 19. 9. 2019 dalje do plačila, - 159,38 EUR od 20. 5. 2020 dalje do plačila, - 147,07 EUR od 21. 11. 2019 dalje do plačila, - 159,38 EUR od 18. 7. 2020 dalje do plačila in - 159,38 EUR od 21. 2. 2020 dalje do plačila." - v III. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 670,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 444,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 8 dneh plačati 1.728,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 226,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) ter naložilo toženi stranki povrnitev 67,94 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v I. in III. točki izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v ugodilnem delu spremeni tako, da zavrne tudi tožbeni zahtevek za plačilo zneska 1.728,43 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, posledično pa je ustrezno spremeni tudi v stroškovnem delu. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. V predmetni zadevi je tožeča stranka (prej upnik) najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zoper sklep o izvršbi je tožena stranka (prej dolžnik) ugovarjala, po razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo z naslednjimi dejanskimi ugotovitvami, na katere je pritožbeno sodišče vezano: - tožeča stranka izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) na podlagi soglasja Agencije za energijo; - na podlagi soglasja k priključitvi na vročevodni sistem daljinskega ogrevanja z dne 1. 4. 2009 in sklenjene Pogodbe o dobavi toplote št. 33/C z dne 14. 12. 2009, je tožeča stranka od 14. 6. 2011 dalje distribuirala toploto na odjemno mesto na naslovu ..., Ljubljana ter za opravljene storitve vsakokratnemu lastniku oz. najemniku poslovnega prostora na navedenem naslovu izdajala račune; - tožena stranka je lastnica poslovnega prostora na omenjenem naslovu postala na podlagi prodajne pogodbe z dne 18. 6. 2018 s prejšnjim lastnikom poslovnega prostora, družbo A. d. o. o., ki je s tožečo stranko sklenila zgoraj navedeno Pogodbo o dobavi toplote št. 33/C; - tožeča stranka je bila o novem odjemalcu (toženi stranki) obveščena dne 27. 8. 2019, vendar tožena stranka pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko ni sklenila; - tožena stranka v vtoževanem obdobju toplote ni odjemala, saj je bila od dne 2. 10. 2014 dobava zaradi neplačila prekinjena, priključek pa plombiran; - tožeča stranka za čas od julija 2019 do julija 2020 od tožene stranke zahteva plačilo fiksnih stroškov dobave toplote, ki zajemajo obračunsko moč in stroške vzdrževanja merilne naprave.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijano sodbo izdalo brez izvedbe glavne obravnave in izvedbe dokazov, predlaganih s strani tožene stranke. Zmotno je pritožbeno stališče, da predlog za izvedbo dokazov zaslišanja, izvedenca in ogleda vključuje tudi predlog za izvedbo naroka. Tako pravna teorija kot tudi sodna praksa sta zavzeli enotno stališče, da mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj niti ni nujno, da jim bo sodišče sploh ugodilo.1 Prav v obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče kot nepotrebne zavrnilo dokaze, ki naj bi po mnenju pritožbe predstavljali predlog za izvedbo naroka. Ker je prvostopenjsko sodišče omenjene dokaze zavrnilo, o sicer spornem dejanskem stanju je bilo mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni predlagala, je sodišče ravnalo pravilno in izpodbijano sodbo izdalo brez razpisa naroka v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da izpodbijana sodba na vsebuje zadostnih ali pravnih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke. Na podlagi določb 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza ali v obrazložitvi končne odločbe, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Kršitev omenjene določbe sicer predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, je pa pomanjkanje upravičenih oziroma ustavno sprejemljivih razlogov v obrazložitvi mogoče umestiti pod bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavek 339. člena, saj stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, ni dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev.2 Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče z obrazložitvijo, da je predlagane dokaze zavrnilo, ker so bila relevantna dejstva razvidna že iz izvedenih dokazov, zadostilo pogojem iz omenjene 8. točke. Četudi je odločitev sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe predlaganih dokazov res bolj skopo obrazložena, pa jo je vendar, ob upoštevanju dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, iz katere izhajajo ugotovljena odločilna dejstva, mogoče preizkusiti.3

9. Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati vtoževane račune, kljub temu da je ugotovilo, da tožena stranka pisne pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko ni sklenila. Glede na navedeno ugotovitev je po mnenju pritožbenega sodišča ključno vprašanje v obravnavani zadevi, ali pogodba o dobavi toplote, sklenjena s prejšnjim lastnikom, zavezuje tudi toženo stranko oziroma ali je mogoče toženkino obveznost plačila spornih računov vzpostaviti na kakšni drugi (materialnopravni) podlagi.

10. Materialnopravno podlago za odločanje v tej zadevi v prvi vrsti predstavljajo določbe Energetskega zakona (EZ-1, Uradni list RS št. 17/14 do 65/20, torej do vključno z novelo EZ-1C), saj tako tožeča kot tudi tožena stranka predstavljata osebi, za katere se uporabljajo določbe omenjenega zakona. Tožeča stranka predstavlja pravno osebo, ki opravlja dejavnosti proizvodnje in distribucije toplote za daljinsko ogrevanje v skladu s 6. alinejo prvega odstavka 6. člena EZ-1, tožena pa lastnika stavbe v skladu z 9. alinejo drugega odstavka 6. člena EZ-1. Skladno s prvim odstavkom 297. člena EZ-1 mora distributer (tožeča stranka), ki distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov opravlja kot gospodarsko javno službo, izdati sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema. Na tej podlagi je tožeča stranka izdala Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: SON). SON v drugem odstavku 1. člena določajo, da se ta akt uporablja za distribucijski sistem, ki je v upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer toplote opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote. Glede na navedeno, materialnopravno podlago za odločitev obravnavani zadevi predstavljajo tudi SON.

11. EZ-1 ne vsebuje določb, iz katerih bi izhajal zakonski prenos pogodbe4 na novega lastnika stavbe.5 Vsebujejo pa tovrstne določbe SON, in sicer v 67. členu, ki ureja spremembe pogodbe o dobavi toplote in odjemalca. Na 67. člen SON je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev. Vendar je pri tem sprejelo napačno razlago, da je v skladu s tretjim odstavkom tega člena pogodbeno razmerje med distributerjem in prejšnjim lastnikom prešlo na novega odjemalca (toženo stranko) in zato pogodba o dobavi toplote, sklenjena s prejšnjim lastnikom, zavezuje tudi toženo stranko. Navedeni tretji odstavek res določa, da po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz drugega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Vendar je pri razlagi tega odstavka prav tako treba upoštevati prvi odstavek, ki določa, da sta obstoječi in novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote. Pogodbeno razmerje torej ne preide na novega odjemalca na podlagi SON, temveč mora novi odjemalec z distributerjem skleniti pogodbo. Da je temu tako je z uporabo argumentum a contrario (sklepanje po nasprotnem razlogovanju) mogoče sklepati tudi iz petega odstavka 67. člena SON, ki določa, da v primeru pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distrbuterjem toplote. Ker v primeru prehoda lastninske pravice na podlagi pogodbe ne gre za univerzalno pravno nasledstvo, temveč singularno, morata novi singularni pravni naslednik in distributer skleniti novo pogodbo.

12. Glede na vsebino določbe tretjega odstavka 67. člena SON6 bi, po mnenju pritožbenega sodišča, lahko kvečjemu šteli, da je s tem tožeča stranka (distributer toplote) podala svoje vnaprejšnje soglasje k prenosu pogodbe na novega odjemalca.7 Institut prenosa pogodbe, ki ima pravno naravo razpolagalnega pravnega posla, ureja 122. členu OZ.8 Za prenos pogodbe mora v skladu s pravili obligacijskega prava obstajati pravna podlaga v zavezovalnem pravnem poslu. Gre za sporazum prenositelja in prevzemnika, s katerim se prenositelj zaveže, da bo na prevzemnika prenesel pogodbo, ki jo ima sklenjeno.9 V danem primeru tožeča stranka ni podala trditev, da bi bil med prejšnjim lastnikom poslovnega prostora in toženo stranko sklenjen sporazum o prenosu Pogodbe o dobavi toplote št. 33/C. Vnaprejšnje soglasje k prenosu pogodbe po 67. členu SON bi se torej izkazalo kot pravno relevantno le v primeru, če bi prejšnji in novi lastnik nepremičnine sklenila sporazum o prenosu pogodbe, za katerega pa ni bilo ugotovljeno, da bi bil sklenjen.

13. Iz navedenega tako izhaja, da zakonskega prehoda pogodbe v primeru spremembe lastništva na nepremičnini v relevantnem obdobju veljavni EZ-1 ni določal, 67. člena SON pa niti ni mogoče razlagati na način, da bi pogodba o dobavi toplote, sklenjena s prejšnjim lastnikom, zavezovala tudi novega lastnika. Se pa nadalje zastavlja vprašanje, ali je tožena stranka vtoževane račune dolžna plačati na morebitni drugi pravni podlagi. Po mnenju pritožbenega sodišča takih določb v materialnem pravu ni mogoče najti.

14. Tako v skladu z določbo prvega odstavka 288. člena EZ-1, kot tudi določbo prvega odstavka 63. člena SON morata distributer (tožeča stranka) in odjemalec (tožena stranka) skleniti pogodbo o dobavi toplote, in sicer v pisni ali elektronski obliki, česar pravdni stranki nista storili. Nadalje prvi odstavek 530. člena EZ-1 (sicer umeščen med prehodne določbe) in peti odstavek 63. člena SON podobno določata, da tudi če pogodba ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec (dejansko) odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med odjemalcem in distributerjem nastalo z dnem dobave, oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik stavbe ali dela stavbe (nepremičnine). Tožene stranke ni mogoče šteti za "odjemalca toplote". Odjemalec je namreč po 21. točki 3. člena SON vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, v kateri ali za katero je izvedeno odjemno mesto, oziroma vsaka pravna ali fizična oseba, s katero je urejeno pogodbeno razmerje o dobavi toplote. Navedenih določb v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, saj je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožena stranka, glede na predhodno izvedeni odklop, toplote ni odjemala, niti ni s tožečo stranko sklenila pogodbenega razmerja za dobavo toplote. Zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama na tak način ni moglo nastati.

15. Med strankama ni sporno, da je, še pred prenosom lastninske pravice na toženo stranko, prišlo do odklopa toplote po tretjem odstavku 59. člena SON.10 Drži sicer, da je v skladu s petim odstavkom 59. člena SON odjemalec dolžan plačevati vse fiksne stroške dobave toplote in stroške vzdrževanja merilne naprave tudi v primeru odklopa. Vendar so po mnenju pritožbenega sodišča tudi omenjeni fiksni stroški vezani na sklenjeno pogodbo. To izhaja tako iz petega odstavka 64. člena SON, ki določa, da pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto, na podlagi argumentum a contrario pa tudi iz šestega odstavka 59. člena SON, ki določa, da "v primeru odklopa po četrtem odstavku, pogodba o dobavi toplote preneha veljati ...". Glede na navedeno mora tudi za plačilo fiksnih stroškov v primeru odklopa obstajati med strankama pogodba o dobavi toplote.

16. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi nadalje nepravilno navaja, da tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je za toženo stranko zagotavljala redne preglede merilnih naprav ter zagotavljala zadostne kapacitete omrežja v višini priključne moči toplotnih naprav tožene stranke. Tožena stranka je te trditve tožeče stranke prerekala v pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2021, saj je ugovarjala, da tožeča stranka ni pojasnila, kaj naj bi obsegali fiksni stroški. Ugovarjala je tudi, da so neizkazane trditve tožeče stranke o rednih pregledih merilnih naprav (list. št. 49). Pojasnila je, da od leta 2014 dalje nima niti možnosti uporabljati storitev tožeče stranke, saj je bil dovod oziroma priključek s strani tožeče stranke plombiran, sama pa ima zagotovljen lasten, neodvisen vir ogrevanja. Tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni konkretizirano odgovorila, saj ni podrobneje pojasnila, katere storitve (kdaj, kako) naj bi zagotavljala tožeči stranki, temveč je navedla, da tožena stranka odjema toploto že zato, ker je bilo izdano gradbeno dovoljenje ter dano soglasje za tak način ogrevanja in ker ima v posesti toplotno postajo (list. št. 57). Tožena stranka je nato v pripravljalni vlogi z dne 26. 3. 2021 vztrajala pri svojih ugovornih navedbah, da zanjo tožeča stranka ne opravlja nobenih dobav in storitev, da ji ne zagotavlja kapacitet za distribucijo toplote ter ne izvaja overovitev in pregledov števca, saj ji je prekinila dobavo in zaplombirala odjemno mesto (list. št. 64). Pritožbeni očitek tožeče stranke je zato utemeljen, saj je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala trditvam tožeče stranke, da zanjo opravlja določene storitve, tožena stranka pa na ugovor tožene stranke ni konkretno odgovorila. Tožeča stranka zato ustrezno konkretizirane trditvene podlage v zvezi z zatrjevanim opravljanjem storitev ni podala.

17. Prav tako na obveznost plačila fiksnih stroškov ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 47. člena SON kot lastnica nepremičnine tudi lastnica priključka. V skladu z drugim odstavkom 47. člena SON sicer vsakokratni lastnik stopi na mesto pravnega prednika kot pravni naslednik v pogodbo o priključitvi, ki je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote in s katero stranki med drugim uredita tudi premoženjska vprašanja v zvezi s priključkom ter njegovim vzdrževanjem (prvi odstavek 55. člena SON). Vendar tožeča stranka v postopku ni postavila trditev, da bi bila tožena stranka omenjena plačila dolžna plačati na podlagi pogodbe o priključku, temveč na podlagi pogodbe o dobavi toplote.11

18. Podlage za plačilo fiksnih stroškov pa ne daje niti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL (v nadaljevanju: Odlok), prav tako sprejet na podlagi pooblastila EZ-1.12 EZ-1 ter na njegovi podlagi sprejeti Odlok določata prioritetno uporabo (vrstni red) energentov. Pravica do odpovedi pogodbe je tako omejena (četrti odstavek 64. člena SON v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena ter 4. členom Odloka),13 saj pridobi odjemalec pravico do odpovedi pogodbe pod pogojem, da je izpolnjena dodatna predpostavka prioritetnega vrstnega reda uporabe energentov. Z navedenimi določbami je torej določen dodatni pogoj za prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja, ne pa tudi (zakonski) prehod pogodbenega razmerja na novega odjemalca.

19. Tretji odstavek 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) določa, da uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi gospodarskimi javnimi službami, ni obvezna, če zakon ali odlok lokalne skupnosti za posamezne primere ne določa drugače. Glede na to, da je lastnik stavbe zavezanec za prioritetno uporabo energentov za ogrevanje (drugi odstavek 5. člena Odloka) ter da je v primeru uporabe energije iz sistema daljinskega ogrevanja prepovedan prehod na energent z nižjo prioriteto (četrti odstavek 5. člena Odloka), bi se zastavljalo še vprašanje, ali je s tem za novega odjemalca posredno določena kontrahirna dolžnost. Ker pa to vprašanje presega domet tega spora, saj v njem tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo fiksnih stroškov dobave toplote, ne pa sklenitve pogodbe za dobavo toplote, se do tega vprašanja pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje.

20. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da pogodba o dobavi toplote, sklenjena s prejšnjim lastnikom, tožene stranke ne more zavezovati, njene obveznosti za plačilo spornih računov pa tudi ni mogoče vzpostaviti na kakšni drugi (materialnopravni) podlagi. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

21. O stroških postopka je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena do povračila stroškov postopka, vključno s pritožbenimi. Stroške tožene stranke pred sodiščem prve stopnje je že odmerilo sodišče prve stopnje v znesku 670,98 EUR. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo zato spremenilo tudi v III. točki izreka tako, da jih je tožeči stranki naložilo v plačilo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbene stroške je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo. Potrebni stroški tožene stranke znašajo 375 točk za pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 2 odstotka materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve in 165,00 EUR sodne takse za pritožbo, skupaj torej 444,99 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled listin, ker te storitve nimajo narave samostojne storitve, ampak so že vključene v nagrado za sestavo vlog.

1 N. Betetto, v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 722; VSL Sodba II Cpg 596/2020, VSL sodba II Cpg 516/2015 in druge. 2 VSRS Sklep II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018. 3 Primerjaj VSRS Sodba III Ips 95/2018-3 z dne 11. 5. 2020, VSL sodba I Cpg 253/2013 z dne 25. 3. 2014. 4 Primer zakonsko določenega prenosa pogodbe je urejen npr. pri zakupu. Če pride med trajanjem zakupa do spremembe lastninske pravice na stvari, stopi pridobitelj lastninske pravice na stvari na mesto zakupodajalca (610. člen OZ). Tudi za pridobitelja etažne lastnine zakon določa, da stopi na mesto svojega pravnega prednika v vseh pravnih poslih, ki jih upravnik v okviru svojih pooblastil sklene s tretjimi osebami (prvi odstavek 69. člena SZ-1). 5 EZ-1 določa le, da je v primeru spremembe lastništvo objekta, na katerega se nanaša soglasje za priključitev, novi lastnik o tem dolžan obvestiti distributerja in predložiti ustrezno dokazilo (osmi odstavek 306. člena EZ-1). 6 Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču (tretji odstavek 67. člena SON). 7 S prenosom pogodbe preide pogodbeno razmerje med prenositeljem in drugo stranko na prevzemnika in drugo stranko takrat, ko druga stranka privoli v prenos; če je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o prenosu obveščena (drugi odstavek 122. člena OZ). 8 Vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga stranka (prvi odstavek 122. člena OZ). 9 M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, GV založba, Ljubljana 2003, str. 645. 10 Tretji odstavek določa, da se "odklop izvede po predhodnem obvestilu s fizično ločitvijo toplotne postaje in internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in pečatenjem glavnih zapornih ventilov ...". Medtem ko četrti odstavek določa, da "če ni mogoča izvedba odklopa po tretjem odstavku tega člena zaradi razlogov na strani odjemalca ali drugih razlogov distributer toplote izvede odklop s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu". 11 Tako je tudi po določbah SON vsebina pogodbe o priključitvi plačilo nesorazmernih stroškov priključitve, premoženjska vprašanja v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem (prvi odstavek 55. člena SON), med tem ko vsebuje pogodba o dobavi toplote obračunsko moč odjemnega mesta, ceno toplote na dan podpisa pogodbe, podatke o obračunu toplote in načinu plačila in drugo (65. člen SON). 12 Osmi odstavek 29. člena EZ-1 določa, da lahko lokalna skupnost na podlagi usmeritev iz LEK z upoštevanjem okoljskih kriterijev ter tehničnih karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za ogrevanje. 13 Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča, če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov (2. točka četrtega odstavka 64. člena SON). V stavbah, ki uporabljajo energente za ogrevanje iz sistema daljinskega ogrevanja ali iz sistema oskrbe z zemeljskim plinom, se uporaba energenta za ogrevanje lahko spremeni le v primeru prehoda na energent z višjo prioriteto (4. člen Odloka).