Up-200/97

26.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. J. iz L. na seji senata dne 26. novembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. J. zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 174/97 z dne 9.4.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Iz ustavne pritožbe in njene dopolnitve izhaja, da je Okrajno sodišče v Celju že dne 18.4.1996 izdalo sklep opr. št. N 80/93, s katerim je odločilo, da mora J. J. plačati takso za pritožbo v višini 220.000,00 SIT. J. J. se je zoper takšen sklep pritožil, Višje sodišče pa je s sklepom opr. št. Cp 526/96 z dne 10.7.1996 pritožbo proti odmerjeni višini sodne takse zavrnilo kot neutemeljeno, pritožbo proti odločitvi o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev pa kot nedovoljeno zavrglo.

2.Zoper ta sklep (Cp 526/96 z dne 10.7.1996) Višjega sodišča, ki je pravnomočen, je J. J. ponovno vložil pritožbo, ki jo je Okrajno sodišče v Celju kot nedopustno zavrglo s sklepom opr. št. N 80/93 z dne 14.1.1997. Zoper slednjega je J. J. ponovno vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom opr. št. Cp 174/97 z dne 9.4.1997 zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi Višje sodišče pojasnjuje, da zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je to zavrnilo in zavrglo pritožbo zoper sklep, ni dovoljena (ponovna) pritožba in jo je zato Okrajno sodišče pravilno kot nedovoljeno zavrglo. Ker pa je sklep o oceni vrednosti in o odmeri takse pravnomočen, sodišče tudi ne more ponovno ugotavljati, ali je odmerjena taksa previsoka, niti odločati o odložitvi plačila.

3.Ustavni pritožnik je dne 19.6.1997 vložil ustavno pritožbo izrecno le zoper ta zadnji sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. 174/97 z dne 9.4.1997, ki mu je bil vročen 17.6.1997, pri čemer predlaga njegovo razveljavitev. Ustavno pritožbo pa utemeljuje z nepravilnostmi, ki naj bi se bile dogajale v postopku razdružitve skupnega premoženja, ki je tekel pod opr. št. N 80/93; v njem naj bi mu bile kršene njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Zaradi takšne razdružitve naj bi bila ogrožena tudi njegova družina. Zoper sodnico, ki je postopek vodila, naj bi bil vložil tudi obtožni predlog. Izračun sodne takse naj bi bil napačen. Pritožnik je z dodatno vlogo z dne 3.9.1997 glede na prejeti opomin prosil za odložitev plačila sodne takse v zadevi N 80/93, kar utemeljuje s svojim socialnim stanjem. Tudi v dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 8.10.1997 se sklicuje na nepravilnosti v postopku razdružitve skupnega premoženja, ki naj bi bila nezakonita, na domnevna kazniva dejanja sodnikov in sodnega cenilca ter kazenske postopke, ki naj bi tekli. Ogrožene naj bi bile njegove pravice in svoboščine in sicer enakost pred zakonom. Če bi bila razsodba na podlagi njegove ovadbe zoper sodnico in sodnega cenilca pravočasna, naj bi mu bila tudi prisiljena povrniti škodo, ki naj bi mu jo povzročila v sodnem postopku v nasprotju z njegovo pravico do zasebne lastnine. Sam izpodbijani sklep opr. št. Cp 174/97 z dne 9.4.1997 naj ne bi upošteval vsebine Zakona o sodnih taksah (ZST). Meni, da se 27. člen ZST nanaša na vrednost premoženja, ki se deli, v njegovem primeru pa naj bi šlo za premoženje, ki naj bi se prisilno zoper njegovo voljo razdruževalo.

B.

4.Z izpodbijanim sklepom je bilo vsebinsko zgolj potrjeno stališče Okrajnega sodišča, da zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je to delno zavrnilo in delno zavrglo pritožbo zoper sklep, ni dovoljena (ponovna) pritožba. Dodatno je še pojasnjeno, da sodišče ne more po pravnomočnosti ponovno ugotavljati, ali je odmerjena taksa previsoka, niti odločati o odložitvi plačila. Zgolj pavšalno navajanje kršitve pravice do enakosti (14. člen Ustave) in pravice od zasebne lastnine (33. člen Ustave), ki nista v konkretni povezavi z izpodbijanim sklepom in njegovo vsebino, teh kršitev ne izkazuje, Ustavno sodišče pa tudi samo ne vidi, v čem naj bi izpodbijani sklep kršil človekove pravice in svoboščine pritožnika.

5.Ostale navedbe ter očitki kršitev se vsebinsko ne nanašajo na izpodbijani sklep ter zato ne morejo biti predmet postopka s to ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 174/97 z dne 9.4.1997. Kolikor je pritožnik menil, da so nepravilnosti nastale v samem nepravdnem postopku razdružitve skupnega premoženja in naj bi s tem v zvezi prišlo do kršitve določenih njegovih človekovih pravic in svoboščin, bi bil to lahko uveljavljal po izčrpanju ustreznih pravnih sredstev v zvezi s postopkom razdružitve skupnega premoženja s pravočasno ustavno pritožbo. Kolikor pa je menil, da so mu bile določene človekove pravice ali svoboščine kršene z določitvijo taksne osnove ter višine sodne takse, bi bil to lahko uveljavljal s pravočasno ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 526/96 z dne 10.7.1996. Tudi kazenski postopki, na katere se pritožnik sklicuje, niso v nobeni relevantni povezavi s to ustavno pritožbo in se lahko pritožnik posluži drugih ustreznih pravnih sredstev.

6.Ker z izpodbijanim sklepom človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnika očitno niso bile kršene, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Zato se tudi ni bilo potrebno posebej ukvarjati z vprašanjem, ali je bila prošnja za odložitev plačila sodnih taks mišljena s strani pritožnika kot predlog za zadržanje izvršitve izpodbijane sodne odločbe (58. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata:

mag. Janez Snoj