14. 4. 2016

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Specializirane enote za nadzor prometa, na seji 14. aprila 2016

odločilo:

Za odločanje o vlogi družbe Mirnik Trade, d. o. o., Celje, z dne 18. 11. 2014 je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Specializirana enota za nadzor prometa (v nadaljevanju prekrškovni organ) je pravni osebi Mirnik Trade, d. o. o., Celje (v nadaljevanju kršiteljica), izdala odločbo o prekršku št. 555007280402 z dne 16. 10. 2014. Kršiteljica je zoper odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom št. 2602-64/2014/6 (2121-2) z dne 4. 11. 2014 zavrgel kot prepozno. Zoper ta sklep je kršiteljica vložila novo vlogo, ki jo je naslovila "zahteva za sodno varstvo zoper sklep št. 2602-64/2014/6 (2121-2) […] in zoper poziv za plačilo sodne takse […] ter podredno predlog za vrnitev v prejšnje stanje zoper zgoraj navedena akta". Prekrškovni organ je vlogo odstopil v odločanje Okrajnemu sodišču v Grosupljem, slednje pa je vlogo poslalo Okrajnemu sodišču v Kočevju, in sicer na podlagi Razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v Kočevju za leto 2015 št. Su 9-2-/2015 z dne 15. 12. 2014, s katerim je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani pristojnost za odločanje v zadevi na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13 in 17/15 – ZS) prenesel z Okrajnega sodišča v Grosupljem na Okrajno sodišče v Kočevju.

2.Okrajno sodišče v Kočevju se je s sklepom št. ZSV 11/2015 z dne 20. 1. 2015 izreklo za nepristojno za odločanje o vlogi kršiteljice in zadevo odstopilo prekrškovnemu organu. V sklepu je navedlo, da Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1) ne vsebuje posebnih določb glede vrnitve v prejšnje stanje, zato se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZP-1 glede tega vprašanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP). Po drugem odstavku 106. člena ZUP odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. O vrnitvi v prejšnje stanje v primeru prepozno vložene zahteve za sodno varstvo torej po mnenju sodišča odloča prekrškovni organ, saj se skladno s prvim odstavkom 60. člena ZP-1 zahteva za sodno varstvo vloži pri njem.

3.Prekrškovni organ, ki je pred Ustavnim sodiščem sprožil spor glede pristojnosti, ne nasprotuje stališču sodišča, da je pristojen za odločanje o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje v primeru prepozno vloženih zahtev za sodno varstvo. Meni pa, da obravnavana vloga po vsebini ne predstavlja predloga za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zahtevo za sodno varstvo, za odločanje o kateri je pristojno sodišče. Prekrškovni organ ocenjuje, da kršiteljica v pretežnem delu vloge izpodbija sklep prekrškovnega organa, s katerim je bila njena predhodna zahteva za sodno varstvo zavržena kot prepozna, saj uveljavlja, da je prekrškovni organ napačno ugotovil datum vročitve odločbe. Kršiteljica sicer na koncu vloge podredno predlaga vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa ne navaja opravičljivih okoliščin, zaradi katerih naj bi dejanje zamudila.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. V skladu z drugim odstavkom 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je spor glede pristojnosti podan, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (t. i. negativni kompetenčni spor). V takem primeru lahko zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Za odločitev v obravnavanem sporu je odločilno, ali vloga kršiteljice predstavlja zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju, ki ga je izdal prekrškovni organ, ali pa predstavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo namreč (brez predhodnega preizkusa s strani prekrškovnega organa) odloča sodišče (tretji odstavek 63. člena ZP-1), medtem ko je za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepozno vložene zahteve za sodno varstvo pristojen prekrškovni organ (prvi odstavek 58. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 106. člena ZUP in prvim odstavkom 60. člena ZP-1).

6.Pri presoji, katero pravno sredstvo stranka vlaga, ni odločilno poimenovanje vloge, temveč njena vsebina. V obravnavanem primeru je iz vloge razvidno, da kršiteljica prvenstveno izraža nestrinjanje s sklepom, s katerim je prekrškovni organ njeno prvotno zahtevo za sodno varstvo zavrgel kot prepozno. Kršiteljica ne priznava zamude, temveč nasprotuje stališču prekrškovnega organa, da ji je bila odločba o prekršku pravilno vročena 20. 10. 2014 ter da je posledično njena zahteva za sodno varstvo, ki jo je vložila 29. 10. 2014, prepozna. Njeno vlogo je zato treba obravnavati kot zahtevo za sodno varstvo po tretjem odstavku 63. člena ZP-1, za odločanje o kateri je pristojno sodišče.

7.Kršiteljica sicer v sklepnem delu vloge navaja, da iz istih razlogov, s katerimi utemeljuje zahtevo za sodno varstvo, podredno predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Ne glede na to, ali je eventualna kumulacija teh dveh pravnih sredstev sploh dopustna, pa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niti ni mogoče odločiti pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo, saj je predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje ugotovitev, da je stranka rok zamudila (103. člen ZUP). Ker kršiteljica v obravnavani vlogi uveljavlja, da je zahtevo za sodno varstvo vložila pravočasno, je treba najprej odločiti o tem vprašanju. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o vlogi kršiteljice z dne 18. 11. 2014 pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. P-64/08 z dne 3. 12. 2009 (Uradni list RS, št. 104/09, in OdlUS XVIII, 54).