19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 699/2003 z dne 10. 12. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 88/95 z dne 20. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica (v pravdi tožnica) je v pravdnem postopku s tožbo zahtevala od toženke, Mestne občine Ljubljana, naj ji po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ) proda enoinpolsobno stanovanje v Ljubljani, Z. 6, podrejeno je zahtevala nakup drugega primernega stanovanja. Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka zavrnilo. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo. Sodišči sta presodili, da je stanovanje, v katerem prebiva pritožnica, hišniško in v solasti lastnikov posameznih stanovanj. Zato ga ne more odkupiti in tudi nima pravice zahtevati odkup drugega primernega stanovanja.

2.Pritožnica, ki poudarja, da je prava neuka, zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanima sodbama zaradi toženkinega nezakonitega ravnanja kršene človekove pravice iz 15., 22. in 50. člena Ustave. Navaja, da je tožena stranka s tem, ko se je predstavljala, kot da je pasivno legitimirana, kršila Ustavo, SZ in Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pritožnica trdi, da je bila zaradi toženkinega ravnanja zavedena, saj je menila, da je toženka lastnica spornega stanovanja. To naj bi bil razlog, da je za nakup stanovanja tožila njo namesto "stvarno pristojnih" solastnikov stanovanja. Hišniška razmerja so po pritožničinem mnenju z izpodbijanima sodbama napačno ugotovljena, saj niso bila nikoli sklenjena. Z uveljavitvijo SZ naj bi "ugasnilo kadrovsko stanovanje pritožnice", ki kot snažilka ni bila več v delovnem razmerju s Hišnim svetom. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani sodbi in ji tako omogoči odkup stanovanja.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.S trditvijo o tem, da je vložila tožbo zoper napačno stranko, ker je bila z njene strani zavedena, pritožnica ne more utemeljiti kršitve 22. člena Ustave. Zmotno je stališče pritožnice, da domnevno z Ustavo neskladno ravnanje stranke v postopku in izven postopka samo po sebi povzroči protiustavnost v tem postopku izdane sodne odločbe. Sodišči sta odločali v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je pritožnica postavila potem, ko je bila seznanjena z odgovorom tožene stranke, da stanovanja ne more prodati, ker je v solastnini etažnih lastnikov. Ta ugovor je tožena stranka navedla tudi v odgovoru na tožbo. Zato z odločitvijo o pomanjkanju pasivne legitimacije v tem postopku ni moglo priti do navedene kršitve.

5.S trditvami, da "hišniško razmerje ni bilo sklenjeno" oziroma da je "ugasnilo", pritožnica sodiščema očita zgolj napačno ugotovitev dejanskega stanja. Pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja pa, kot je obrazloženo zgoraj, Ustavno sodišče ne preizkuša same po sebi. To lahko stori le posredno, v okviru kršitve 22. člena Ustave, če stranka uveljavlja, da je sodišče pri ugotavljanju dejstev kršilo kakšno ustavno jamstvo procesne narave. Takšnih kršitev pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

6.S čim naj bi sodišči kršili 15. in 50. člen Ustave, pritožnica ne utemelji, saj kršitev teh dveh določb le navede. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo sodišč pa ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera od človekovih pravic.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici dr. Dragici Wedam Lukić, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik