Jedro

Izvedenec je izmeril površine prostorov v pritličju stavbe, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: -v 1. točki izreka spremeni tako, da se izvedencu za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 638,00 EUR; -v 2. točki izreka spremeni tako, da znaša prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 38,28 EUR; -v 7. točki izreka razveljavi; -v 8. točki izreka razveljavi v delu, ki se nanaša na založitev manjkajočega predujma.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 776,00 EUR, od katerega se plača 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 46,56 EUR. Hkrati je predlagateljem naložilo doplačilo manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca v znesku 22,56 EUR.

Zoper ta sklep se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožujejo predlagatelji. Uveljavljajo vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Menijo, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj dokazovanje z izvedencem še ni končano. Izvedenec namreč še ni odgovoril na njihove pripombe na izvedensko mnenje. Nadalje menijo, da je izpodbijani sklep tudi sicer nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč izvedensko mnenje opredelilo kot zelo zahtevno, čeprav je izvedenec le izmeril poslovni prostor (in ne celotne stavbe) in v enem stavku odgovoril, da je vzpostavitev etažne lastnine možna. Pri tem ne gre spregledati, da je izvedenec delo opravil s polletno zamudo. Nadalje nasprotujejo nagradi za dva ogleda, ki ju je izvedenec opravil ločeno s posameznimi udeleženci, ter nagradi za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, saj izvedenec le-te ni izkazal. Pritožba je delno utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep preuranjen. V skladu z 249. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami; v nadaljevanju ZNP) in 39. členom (v času izdaje izpodbijanega sklepa veljavnega) Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 - 84/2008; v nadaljevanju Pravilnik) ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo in pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. V tem postopku določen izvedenec je izdelal pisno izvedensko mnenje na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 02. 02. 2010 in v skladu z njegovimi navodili. Izvedenec je torej izvedensko delo opravil, zato je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom. Izpodbijani sklep tako ni preuranjen. Če pa bo izvedenec glede na pripombe, ki so podane na izvedensko mnenje, v nadaljevanju postopka le-to dopolnil, pa bo sodišče (če bo izvedenec to zahteval) izdalo sklep o odmeri nagrade in povračilu stroškov za dopolnilno izvedensko mnenje.

Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje zmotno opredelilo kot zelo zahtevno in posledično izvedencu napačno odmerilo nagrado (1. odstavek 47. člena Pravilnika). Izvedenec je izmeril površine poslovnih prostorov v pritličju stavbe, ki je predmet delitve, izmeril varnostni zid in podal kratko mnenje o tem, ali je v tej stavbi možna vzpostavitev etažne lastnine. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšno mnenje (le) zahtevno in ne zelo zahtevno. Izvedenec je namreč (le) izmeril prostore (zgolj) pritličja stavbe, kar ne more biti primerljivo z npr. izmero in cenitvijo večje nepremičnine ali celo več nepremičnin (kar bi bilo mogoče opredeliti za zahtevnejše mnenje od obravnavanega). Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izvedencu za pisno izvedensko mnenje v skladu z 2. točko 1. odstavka 47. člena Pravilnika odmerilo nagrado v znesku 276,00 EUR (za 138,00 EUR manj kot v izpodbijanem sklepu).

Glede pritožbene navedbe, da je izvedenec mnenje izdelal z večmesečno zamudo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da to ne vpliva na odmero nagrade za pisno izvedensko mnenje, kot to očitno meni pritožba. Izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, se kvečjemu lahko denarno kaznuje (1. odstavek 248. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Pritožba neutemeljeno oporeka odmeri nagrade za dva ogleda. Izvedenec je opravil dva ogleda nepremičnine, ker je le tako lahko omogočil prisotnost vseh udeležencev postopka na ogledu, kar je v skladu z napotki sodišča prve stopnje (sklep z dne 02. 02. 2010). Zato je izvedenec upravičen do nagrade za oba ogleda.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da izvedenec ni izkazal, da je za izdelavo izvedenskega mnenja zbral in proučil tudi dodatno dokumentacijo. Ta je namreč izrecno navedena pod točko 5 izvedenskega mnenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da znašajo sedaj nagrada in stroški izvedenca 638,00 EUR (za 138,00 EUR manj kot v izpodbijanem sklepu), v 2. točki izreka pa je sklep spremenilo tako, da znaša sedaj 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 38,28 EUR. Glede na tako odmerjeno nagrado in stroške ter glede na plačan predujem za izvedenca v znesku 800,00 EUR doplačilo predujma ni potrebno, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v 7. točki izreka in v tistem delu 8. točke izreka, ki se nanaša na založitev manjkajočega predujma (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ostalem pa je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).