Jedro

Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem investitorju (družbi A., d.o.o., - stranki z interesom v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenje za dograditev letališke ploščadi pred hangarjema št. 2 in 3 na letališču ...., na zemljišču parc. št. 1381/145 k.o. ..., v obsegu in pod pogoji, določenimi v izreku. V obrazložitvi ugotavlja, da namerava investitor dograditi letališko ploščad kot funkcionalno površino k objektoma, kjer se servisirajo letala, ter da je njegov zahtevek, skladno z določbami 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v skladu z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom, da iz urbanističnih razlogov ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja in da so po določbi 88. člena Zakona o letalstvu (ZLet) letališke ploščadi letališka infrastruktura. Za gradnjo gospodarske javne infrastrukture je investitor oproščen plačila komunalnega prispevka (prvi odstavek 83. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt). Na podlagi petega odstavka 54. člena ZGO-1 je tožnico obvestila o nameravani gradnji, ta pa je z dopisom z dne 5. 2. 2018 v predpisanem roku priglasila udeležbo v predmetnem postopku in navedla, da se z nameravano gradnjo strinja ter da se ustne obravnave ne bo udeležila.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženka napačno uporabila 88. člen ZLet in 83. člen ZPNačrt in zato sploh ni ugotavljala, ali je investitor poravnal komunalni prispevek. V upravnem postopku ji, kot stranki z interesom, toženka ni dala možnosti, da se do takega naziranja opredeli. Po informacijah, s katerimi razpolaga, bo šlo pri tej gradnji v naravi za pokrito parkirišče letal pred zasebno delavnico investitorja, ne pa za del letališke ploščadi, ki bi bila v neposredni funkciji javnega letališča, o čemer bo kot priča izpovedal župan tožnice ter B.B., zaposlena pri tožnici. Predlaga tudi ogled na kraju samem in postavitev izvedenca letalske stroke, ki naj poda strokovno mnenje o tem, ali objekti, kjer se servisirajo letala ter parkirišča za letala v servisu pred njimi predstavljajo nujni sestavni del javnega letališča oziroma javne letališke infrastrukture. Meni, da objekti, kakršen je predmet gradnje po izpodbijanem gradbenem dovoljenju, tudi glede na zadnji stavek četrtega odstavka 156. člena ZLet ne predstavljajo javne infrastrukture. Za zadevni objekt tako posledično ni mogoče uporabiti določb prvega odstavka 83. člena ZPNačrt. Sodišču predlaga, da izvede vse potrebne dokaze in tožbi ugodi tako, da izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da ne drži tožbena navedba, da gre za izvedbo pokritega parkirišča. Prav tako ni točna trditev, da se obravnavani objekt nahaja ob letališču, temveč je predmetni poseg predviden v območju letališča. Sestavni del projekta je tudi predhodno soglasje, ki ga je 15. 12. 2017 izdala Agencija za civilno letalstvo. V zvezi z zatrjevano nemožnostjo izjave pojasnjuje, da je z dopisom z dne 26. 1. 2018 tožnico seznanila, da na zahtevo investitorja vodi predmetni postopek in ji v seznanitev poslala tudi vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter jo pozvala, da se do zahtevka opredeli. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. Stranka z interesom, investitor družba A., d.o.o., v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica nima pravnega interesa v tem upravnem sporu, saj je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja letališka ploščad - gospodarska javna infrastruktura, ki ne pomeni podlage plačilo komunalnega prispevka, zato je sodišče dolžno tožbo zavreči. Letališka ploščad skladno z določbami ZLet ustreza definiciji letališke infrastrukture, v zvezi s čimer se sklicuje na sklepa Vrhovnega sodišča I Up 857/2004 z dne 25. 1. 2007 in I Up 352/2003 z dne 5. 2. 2004. Predmetna letališka ploščad je konstruirana kot AB plošča in torej trajno spojena z nepremičnino, kar pomeni, da je njena sestavina, iz česar sledi, da je trajno namenjena varnemu zračnemu prometu in obratovanju letališča ...... Sklicuje se tudi na predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo z dne 15. 12. 2017. Podrejeno tako sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Priglaša tudi stroške postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz upravnega spisa izhaja, da je toženka tožnico z dopisom št. 35105-3/2018/4 1093-04 TŠ z dne 26. 1. 2018, skladno s petim odstavkom 54. člena ZGO-11 pozvala, naj v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za dograditev letališke ploščadi pred hangarjema št. 2 in 3 na letališču ...., ki se vodi na zahtevo investitorja (stranke z interesom v tem upravnem sporu). V prilogi navedenega dopisa ji je poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 22-689-32, januar 2018, ki jo je izdelala družba C. d.o.o., Ljubljana, ter jo pozvala, naj se v odrejenem roku opredeli do zahtevka in poda svoje mnenje. Navedeno med strankami ni sporno.

7. Tožnica je, kot prav tako izhaja iz upravnega spisa in med strankami tudi ni sporno, udeležbo toženki (pravočasno) priglasila z dopisom št. 351-04/2018-05 z dne 5. 2. 2018 in hkrati izjavila, da se z nameravano gradnjo po projektu PGD št. 22-689-32 strinja in se zato ne bo udeležila ustne obravnave.

8. Tožnica je torej v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja priglasila svojo udeležbo. To pomeni, da je v tem upravnem postopku sodelovala, zato je ugovor stranke z interesom v tem upravnem sporu, da tožnica nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, neutemeljen.

9. Ob upoštevanju poteka upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja, kot je povzet v točkah 6 in 7 obrazložitve te sodbe, tožnica ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da ji je bila kršena pravica do izjave glede pravnega naziranja toženke, da je predmet gradnje gospodarska javna infrastruktura in kot taka oproščena plačila komunalnega prispevka. Kot rečeno, je toženka skupaj z dopisom z dne 26. 1. 2018 tožnici poslala tudi Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 22-689-32 iz januarja 2018, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ....) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo št. 37280-41/2017/7/0512 z dne 15. 12. 2017, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo.

10. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu z dne 26. 1. 2018 ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku. Ob tem sodišče dodaja, da je tožnica v odgovoru na poziv toženke izrecno navedla, da se z gradnjo strinja ter da se ne bo udeležila ustne obravnave. Iz tega sledi, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojo udeležbo sicer priglasila, vendar se je svoji aktivni udeležbi sama odpovedala.

11. Tako njene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ter dokazi, ki jih s tem v zvezi predlaga v tožbi, predstavljajo nedopustno tožbeno novoto. Skladno s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnica v tožbi tudi ni pojasnila, zakaj teh navedb in dokazov ni navedla in predlagala že pred izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja2, čeprav jo je toženka k temu pozvala s tem, ko ji je skupaj s pozivom poslala tudi predloženo PGD dokumentacijo.

12. Po povedanem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. O zadevi je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-13. Tožnica je sicer v tožbi predlagala izvedbo več dokazov (zaslišanje župana ter priče, ogled na kraju samem in postavitev izvedenca letalske stroke) in podala navedbe, ki pa, kot rečeno, predstavljajo nedopustno tožbeno novoto, zato jih sodišče ni moglo upoštevati.

14. Stroškovni zahtevek tožnice je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona (vse v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), saj navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo za odločitev niso bile potrebne.

1 Po določbi petega odstavka 54. člena ZGO-1 pristojni upravni organ za gradbene zadeve po prejemu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja o tem nemudoma obvesti občino, na območju katere je nameravana gradnja in jo pozove, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku, Obvestilu pristojni upravni organ za gradbene zadeve priloži povzetek podatkov o nameravani gradnji iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja. 2 V skladu z 52. členom ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. 3 Po določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 lahko sodišče ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.