Jedro

Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. … z dne 12. 8. 2010 v zvezi z odločbo št. … z dne 11. 4. 2010 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se ji prizna pravica do invalidske pokojnine.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da ima težave zaradi borelije, ki pa je bila pozno odrita, saj je bolezen že napredovala iz krvi v živčevje. Zaradi bolerije je imela že dne 20. 2. 1988 vnetje obraznega živca. Ostali dokazi, ki dokazujejo okužbo z borelijo pa so: povečani titri na krvi, mnenje psihiatra, mnenje psihologa, magnetna resonanca glave in mnenje oftalmologa. Prve infuzije je dobila šele leta 1992, kar je bilo prepozno za ozdravitev. Življenje je tako postalo prava mora. Vse se dogaja znotraj telesa, zunaj so vidne le otekline na sklepih prstov. Ne strinja se s podanim izvedenskim mnenjem. Rada bi delala, kot pa poležavala utrujena v hudih bolečinah s prizadetim spominom. Delo, ki so ga izpostavili izvedenci to je gospodinjska pomočnica, je zelo naporno, saj moraš biti 8 ur na nogah, veliko je hoje, veliko sklanjanja, dvigovanja bremen, hoje po lestvi. Tega pa zaradi zdravstvenih težav ni zmožna opravljati. Zaradi vrste in poteka bolezni ne more pridobiti novih dokazov, razen od psihiatra, ki ga redno obiskuje. Tožnica meni, da pri njej obstaja trajna invalidnost zaradi borelije.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče je presojalo drugostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 12. 8. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. ...z dne 14. 4. 2010. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Kot izhaja iz mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 31. 3. 2010 je pri tožnici od 31. 3. 2010 dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožna je za fizično lažje delo, pretežno sede. Ob odločanju pa je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote delovnih let za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, zato je njeno zahtevo zavrnil. Po vloženi pritožbi je bila zadeva predstavljena tudi invalidski komisiji II. stopnje, ki je dne 15. 7. 2010 podala mnenje, da pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bila razporejena, to je „gospodinjska pomočnica“ zato pri njej ni invalidnosti. Na naroku za glavno obravnavo je tožnica uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo najprej z zaslišanjem tožnice kot stranke v postopku, nato pa tudi s pridobitvijo mnenja izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. Iz mnenja, ki ga podrobno citira že sodišče prve stopnje, zato ga pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova, izhaja, da pri tožnici ni podana invalidnost. Komisija je zdravstveno stanje presojala do 12. 8. 2010, torej do datuma, ko je bila izdana izpodbijana drugostopenjska odločba tožene stranke. Do tega datuma pa po mnenju komisije ni prišlo do izgube delazmožnosti. Komisija je presojala zmožnost tožnice za delo „gospodinjska pomočnica“, ki ga je tožnica nazadnje opravljala. Iz fotokopije delovne knjižice v spisu je razvidno, da ji je delovno razmerje prenehalo 18. 9. 1996. Po mnenju izvedenskega organa delo, ki ga je tožnica opravljala, psihofizično ni bilo zahtevno, delovni tempo in ritem si je narekovala sama, pri delu ni bilo dvigovanja težjih bremen. Komisija pri tožnici ugotavlja kronificirano somatoformno osebnostno motnjo pri nevrotsko strukturirani osebnosti ter stanje po preboleli boreliozi brez jasnih nevroloških ali psihiatričnih posledic ter blage degenerativne spremembe aksialnega skeleta brez pomembnih funkcionalnih izpadov.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano mnenje izvedenskega organa. Gre za prepričljivo strokovno utemeljeno mnenje pri podaji katerega so sodelovali ustrezni specialisti glede na tožničine zdravstvene težave in sicer specialist medicine dela, prometa in športa, specialist za infekcijske bolezni in epidemiologijo ter specialist nevrolog. Izvedenski organ je proučil medicinsko dokumentacijo v spisu ter v tožničinem zdravstvenem kartonu in tožnico tudi osebno pregledal. Podroben izvid osebnega pregleda je povzet v izvedenskem mnenju, ki je bilo vročeno tožnici, vendar pa tožnica na podano mnenje do naroka za glavno obravnavo ni podala nobenih pripomb. Tudi na zadnjem naroku za glavno obravnavo je zgolj opozarjala na svoje težave oziroma bolečine, ter da se ji zdravstveno stanje slabša, medtem ko drugih dokazov ni predlagala.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem.) v 1. odstavku 60. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v tri kategorije, s tem da se v I. kategorijo, kot jo uveljavlja tožnica, razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

Glede na izveden dokazni postopek sodišče ugotavlja, da pri tožnici zaenkrat še ni podana invalidnost, še posebej pa pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti. Omenjeno izhaja tako iz mnenja izvedenskega organa, kot tudi iz mnenja invalidske komisije II. stopnje podanega v predsodnem postopku dne 15. 7. 2010. Pri tožnici gre nedvomno za bolezenske težave, ki vplivajo na njeno življenje, vendar pa te težave niso izražene v taki meri, da bi bila podana invalidnost. Tožnica ima končano osnovno šolo, kar je razvidno iz delovne anamneze v spisu, s tem da je nazadnje opravljala delo kot gospodinjska pomočnica. V spisu je tudi opis tega dela z obremenitvami pri delu, kar vse sta imela na razpolago tako invalidska komisija II. stopnje, kot tudi izvedenski organ. Oba pa glede na izražene bolezenske težave ugotavljata, da je tožnica še vedno zmožna opravljati navedeno delo in da torej pri njej invalidnost ni podana.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Glede pritožbenih navedb, da se zdravstveno stanje še dodatno poslabšuje, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ima tožnica možnost, da v primeru ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodišče je namreč zadevo presojalo glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, ki je bila izdana dne 12. 8. 2010.