Jedro

V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določilih doslej veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 30.4.1998 opr. št. Ig ... v 1. in 3. tč. izreka ter zavrnilo tožbeni zahtevek. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili tudi aneks št. 2 ter da se tožeča stranka ni držala določil z aneksom št. 2 spremenjene pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Že zato v konkretnem primeru ni moč uporabiti 3. odst. 901. čl. ZOR, ki drugače kot 42. čl. ZOR ureja posledice neaktivnosti zavarovalnice po prejemu ponudbe za sklenitev določene zavarovalne pogodbe. Tožena stranka je sicer res sprva trdila, da naj bi prišlo do spremembe Pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov v smislu "nasprotne ponudbe" tožeče stranke z dne 25.5.1995 (priloga B 4), ko je tožena stranka prejela to "nasprotno ponudbo". ZOR). Toda, kot to sledi iz zapisnika z glavne obravnave, ki je bila dne 4.12.1998 (l.št. 19), je tožena stranka trdila še, naj bi sprejem "nasprotne ponudbe" tožeči stranki ustno potrdila K. K. O resničnosti teh trditev pa ni moč sklepati zgolj na podlagi okoliščine, da tožeča stranka tega ni izrecno zanikala, kot bi to sledilo iz razlogov izpodbijane sodbe. Le priznanih (in splošno znanih) dejstev v pravdnem postopku ni potrebno dokazovati (220. in 221. čl. ZPP/77). V zvezi s to okoliščino tudi ni odveč opozoriti, da se pooblaščenec tožeče stranke o njej ni mogel izreči. Ne drži nadalje, da bi tožeča stranka sama trdila, da sta se pravdni stranki ustno dogovorili o poostrenih pogojih za najemanje potrošniških kreditov, kar naj bi bil namen spornega aneksa št. 2. Iz že omenjenega zapisnika z glavne obravnave je razvidno, da je tožeča stranka potrdila, da sta se pravdni stranki o tem ustno le dogovarjali, ne pa tudi dogovorili. Tako se izkaže, da izpodbijana sodba nima prepričljivih razlogov o vprašanju ustne potrditve pogojev iz dopisa z dne 25.5.1995 glede spremembe pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov, na kar pravilno opozarja pritožnik. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77, saj je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ostal neizčrpan dokazni postopek glede vprašanja spremembe pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče ugotoviti, ali so resnične trditve tožene stranke, da je prišlo do sporne spremembe pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov, tako da bo izvedlo že predlagani dokaz z zaslišanjem priče Z. C. (in še nove dokaze, če jih bosta pravdni stranki predlagali). V zvezi s tem ključnim vprašanjem je treba opozoriti še na naslednji materialnopravni okvir, ki utegne biti pomemben v novem sojenju. Prvič, glede zastopanja pravne osebe pri spremembi pogodbe veljajo tiste določbe ZOR, ki urejajo sklenitev pogodbe (84. čl. in nasl. ZOR). In drugič, tožeča stranka je v vlogi z dne 4.12.1998 opozorila na zadnji odstavek dopisa z dne 25.5.1995, v katerem je tožeča stranka predlagala, naj se izdela nova pisna pogodba, v kateri bodo definirani pojmi, ki niso dovolj jasno opredeljeni. Takšno besedilo bo ob presoji, ali je dopis tožeče stranke z dne 25.5.1995 nasprotna ponudba v smislu 41. čl. ZOR, vsekakor treba upoštevati. Za nasprotno ponudbo je namreč značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166 čl. ZPP.