Jedro

Dolžniku se obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne.

Med kazniva dejanja proti premoženju sodi tudi kaznivo dejanje goljufije, ne glede na to, po katerem pravu in pred katerim sodiščem je bil dolžnik obsojen za tovrstno kaznivo dejanje in ne glede na to, proti čigavemu premoženju je storil to kaznivo dejanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Stečajni dolžnik vlaga zoper navedeni sklep pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Stečajni upravitelj je vložil odgovor na pritožbo. Meni da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po poteku preizkusnega obdobja izda sodišče sklep, da se dolžniku odpustijo obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Sodišče mora pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če ugotovi, da je tedaj v kazenski evidenci za dolžnika vpisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu ter da rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je ob poteku preizkusnega obdobja po uradni dolžnosti preverilo, ali obstoji ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da iz kazenske evidence za dolžnika izhaja, da je bil dolžnik z obsodbo na prvi stopnji pri LG F. S. – Avstrija, opr. št. 010 Hv 78/2019b z dne 30. 7. 2019, ki je postala pravnomočna 3. 8. 2019, obsojen za za kaznivo dejane krive izpovedbe in goljufije. Ugotovilo je tudi, da je predviden datum konca preizkusne dobe 3. 8. 2022 ter da bi bili zakonski pogoji za izbris obsodbe lahko izpolnjeni šele 3. 8. 2023. Na podlagi 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP je zato predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

7. Stečajni dolžnik v pritožbi navaja, da mu je sodišče dolg odpustilo dne 30. 6. 2017 ter da je nato določilo preizkusno obdobje treh let, ki je poteklo 30. 6. 2020. Ker sodišče v času od 30. 6. 2017 do 30. 6. 2020 ni reagiralo na kazensko sodbo sodišča v Avstriji oziroma mu odpusta tekom preizkusne dobe ni preklicalo, naj bi s tem odpust postal „pravnomočen.“

8. Po presoji pritožbenega sodišča navedenemu stališču pritožnika ni mogoče pritrditi. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku odpustijo obveznosti z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se postopek odpusta obveznosti začne. Šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti namreč preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo tiste terjatve, na katere odpust obveznosti učinkuje. Do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ki se lahko izda šele po koncu preizkusne dobe, se v postopku odpusta obveznosti torej ne odloča o vprašanju, ali stečajnemu dolžniku v konkretnem primeru pravna dobrota odpusta obveznosti (ob izpolnitvi zakonskih pogojev), tudi pripada.1

9. Glede na navedeno je zmotno stališče pritožnika, da mu je sodišče dolg odpustilo z izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 30. 6. 2017. To bi se lahko zgodilo šele po preteku preizkusnega obdobja treh let, ki se je izteklo dne 30. 6. 2020, vendar pa je tedaj sodišče ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti. Prav tako tudi ni utemeljen očitek pritožnika, da bi moralo sodišče oziroma stečajni upravitelj že tekom preizkusne dobe preverjati, ali obstaja zakonska ovira za odpust obveznosti stečajnemu dolžniku. Tega zakon ne nalaga stečajnemu upravitelju, temveč je po zakonski določbi naloga sodišča, da po uradni dolžnosti ob poteku preizkusnega obdobja preveri, ali je podana ovira za odpust dolžnikovih obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Odpust torej ni postal „pravnomočen,“ temveč je sodišče prve stopnje po poteku preizkusnega obdobja na podlagi izpiska iz kazenske evidence pravilno preverilo, ali obstaja navedena ovira za odpust obveznosti.

10. Stečajni dolžnik nadalje ne prereka dejstva, da bi bil obsojen za kaznivo dejanje goljufije, pač pa sodišču očita, da bi moralo pribaviti sodbo avstrijskega sodišča, iz katere bi bilo razvidno dejansko stanje kršitve in pravne posledice obsodbe po avstrijskem pravu. Meni, da vpogled v kazensko evidenco za stečajnega dolžnika ne daje zadostnih podatkov o eventualni kršitvi stečajnega dolžnika.

11. Po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnik tudi s temi pritožbeni očitki ne more uspeti. ZFPPIPP sodišču ne nalaga pribave kazenske sodbe, temveč se sodišče o obsodbi prepriča s pridobitvijo izpiska iz kazenske evidence za dolžnika (četrti v zvezi s petim odstavkom 407. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tako po pridobitvi izpiska iz kazenske evidence pravilno ugotovilo, da je bila ob poteku preizkusne dobe (30. 6. 2020) pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje goljufije vpisana v kazensko evidenco ter da je predviden datum konca preizkusne dobe v kazenskem postopku šele čez 2 leti (3. 8. 2022). Tako na dan 30. 6. 2020 tudi po avstrijskem pravu ni bilo pogojev za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Za kaznivo dejanje goljufije pa je tudi po avstrijskih predpisih značilno, da je storjeno na škodo tujega premoženja in z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Pa tudi sicer so dolžnikove pritožbene navedbe povsem pavšalne, saj navaja zgolj to, da bi lahko bilo kaznivo dejanje goljufije obravnavano v sodbi povsem drugače ter da je možno da je bilo pri odmeri kazenske sankcije upoštevano predvsem kaznivo dejanje krive izpovedbe. V konkretnem primeru dvom v premoženjskopravno naravo kaznivega dejanja ni podan, zato tudi iz tega razloga ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo pribaviti sodbo avstrijskega sodišča. Nenazadnje pa tudi velja, da mora vsaka stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), dolžnik pa pritožbi kazenske sodbe tudi ni priložil. Očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje, torej ni utemeljen.

12. Dolžnik pa tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ZFPPIPP slovenski zakon, ki ščiti oziroma obravnava slovensko premoženje ter da kaznivo dejanje storjeno v tujini ni naperjeno zoper slovensko premoženje ali gospodarstvo. Zakonodajalec te ovire ni omejil le na kazniva dejanja po slovenskem pravu in zoper slovensko premoženje.2 Iz pravil ZFPPIPP izhaja, da odpust obveznosti ni dovoljen v primeru, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ne glede na to, po katerem pravu in pred katerim sodiščem je bil obsojen za tovrstno kaznivo dejanje in ne glede na to, proti čigavemu premoženju je storil to kaznivo dejanje. Po presoji pritožbenega sodišča zato tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava v tej zadevi ni utemeljen.

13. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnika zoper izpodbijani sklep neutemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-56/17-20, Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019 (točka 21).

2Podobno tudi sodišče v primerih Cst 411/2014, Cst 388/2014 in Cst 96/2016.